Janez Mihovec – Nevarni časi
V zadnjih letih svet postaja bistveno bolj nevaren. Človek kar po malem pogreša čase hladne vojne. Takrat sta oba glavna akterja držala pod kontrolo svoje podrepnike. Potem pa je v začetku 90-tih letih Sovjetska zveza škripnila in njeno mesto je prevzel glavni šerif v mestu.
Nekaj časa je zadeva šla kot namazana, potem pa je šerif začel delati napake. Prej tako kritizirana sovjetska vojna v Afganistanu je stala že bojda reci in piši 2.000.000 milijonov dolarjev, država pa je skoraj dvajset let kasneje z eno besedo kačje gnezdo. Nič drugače ni v Siriji, Iraku, Jemnu, Libiji, Somaliji in še marsikje drugje, kjer je šerifova politika odpovedala na celi črti. Kaos se preprosto širi…zdi se da so sedaj na vrsti države kot so Alžirija, Egipt, Sudan, Pakistan, cel Sahel in še bi se kakšno našlo.
Najbolj strašljivo se mi zdi naslednje: Svet je na nek način podoben razredu. Dober učitelj naredi red v razredu tako, da prime za vrat največjega razgrajača in ga nauči kozjih molitvic, da ima potem mir. Ne prepira se z dvajsetimi učenci. V tem primeru vsem ni kos in ga ti vržejo iz razreda.
Prav to se na svetu dogaja danes. Šerif na vse način poizkuša spraviti v kot Rusijo, pa se ta ne da. Potem se spravi na Kitajsko, a zmaj bruha ogenj in opleta z repom. Potem se spravi na Iran, pa se ta tudi ne pusti. Kar naenkrat se šerifu postavljajo po robu že nekoliko čudne države: Venezuela, Sirija, Severna Koreja. Kuba…… Začenjajo se sprejemati vedno težji ukrepi, sankcije, tehnološke blokade, carinske vojne.
Šerif ima sedaj pred sabo več slabih možnosti. Ali se z vso silo spravi na več nasprotnikov hkrati in jih skuša spraviti v kot. Pri tem tvega, da se ti povežejo med sabo in ga vržejo s prestola. Druga možnost pa je, da samo grozi in ne stori ničesar. Ta možnost lahko pomeni le to, da vsi zgube strah pred njim in delajo po svoje, svet pa zdrsne v kaos. Tisto kar se mi zdi najslabše je naslednje: sploh ni dobrih opcij, svet lahko izbira le med slabim in slabšim.