Janez Mihovec, Gostilna Mihovc
Minilo je že kar nekaj desetletij, odkar sem bil kratkohlačni mulc. Dobro pa se spomnim, da so nas nekega lepega dne s šolo odpeljali na izlet v Bohinj. Ogledali smo si jezero, korita Mostnice, seznanili so nas z železarsko tradicijo, pokazali Zoisov grad in Pozabljeno. Čisto na koncu pa smo šli še v gostilno Mihovc.
Odveč je komentirati, da sem kar zrasel, ko sem videl ime gostilne. Skoraj čisto tako kot se pišem sam. Gostilna obstaja od leta 1888, a mene je navdušilo nekaj drugega. V gostilni so imeli čisto pravo glasbeno omaro. Lastnik je od nekje privlekel zakrivljeno ročko, navil zadevo in zadoneli so čisto pravi marši, polke in valčki.
Od takrat je minilo lepo število let. Pred kratkim pa me je spet zaneslo v Staro Fužino. Gostilna še obstaja. Glasbena omara iz leta 1910, ki je bila narejena na Češkem, pa tudi. Le deluje žal ne več. Kak strokovnjak bi se je moral lotiti. Vendar: le kje ga najti.
Pravijo, da je na dveh bobnih zapisanih 16 skladb. Na bobnih so igle, ki premikajo kladivca, in ta ob vrtenju igrajo na instrumente. Pravljično takrat in tudi danes. Malce reklame oziroma piarovstva, kot se temu strokovno reče danes. Stopite torej v Staro Fužino do starodavne gostilne in si poglejte to čudo tehnike izpred dobrega stoletja.