Biseri nenavadne jame
Na Primorskem je flišno hribovje Brkinov otok v kraškem svetu. Z njega tečejo številni potoki predvsem v smeri proti jugozahodu. Na Matarskem podolju pridejo na kraško podlago in tedaj poniknjejo. Matarsko podolje je suha uravnava med Kozino in hrvaško mejo. Gre za ovmočje, ki je v Sloveniji najbogatejše s kraškimi jamami. Izračunali so, da jih je menda 26 na kvadratni kilometer.
Med vasema Materijo in Brezovico je jama Brinščica ali Brimščica. Nekdaj je bil to požiralnik potoka Ločice. Vhodno brezno je orjaških razsežnosti, v premeru kakih 80 metrov in globoko približno 60 metrov. Svet je gosto poraščen s hrastovim in borovim gozdom, stene pa se kar nenadoma prevesijo v prepad, zato je potrebna precejšna previdnost.
Jama je dostopna samo z ustrezno opremo, saj je 60 metrsko navpično brezno le prehuda ovira.
Njeno dno doseže dnevna svetloba. Na približno desetih metrih plasti podornega kamenja nas preseneti bujni svet favne in flore. Med rastlinami prevladujejo mahovi in praproti, med živalmi pa sem opazil krastače. Ravna slednja je prav prijazna živlca. Mirno se pusti ujeti. Da ne skoči iz roke, je potreben poseben prijem: s palcem jo nežno čohaš po temenu, pa se v užitku kar raztegne.
V začetni, veliki dvorani pridemo do glavne znamenitosti – jamskih biserov. V jami je jezerce, v katerem je na tisoče rjavih, kot grahovo zrno velikih kroglic. Drugi rastejo v ponvicah na vrhu stalagmitov. Nastanejo tako, da v ponvico, ki jo izdolbe voda, ko pada s stropa zaide košček sige. Nanj nenehno padajo kapljice vode in ga obračajo. Na kamenček se izločajo vedno nove plasti sige in tako nastane kroglica, ki ima premer do dva centimetra. Biseri so lahko snežno beli, če je v vodi raztopljen le apnenec, ali mavričastih barv, če so raztopljene tudi druge snovi.
