Že večkrat prežvečena proslava ob dnevu državnosti je v slovenski javni diskurz ponovno naplavila zarjavelo terminologijo iz kolektivističnih časov vladavine rdeče zvezde. Zopet je bila v ospredju revolucija, zavita v celofan boja za svobodo. Na političnem prizorišču smo lahko prisostvovali pravemu gladiatorskemu spektaklu. Vendar se za zavesami cirkuškega odra skriva mnogo več. Gre za poslednjo bitko. Bitko za evropsko Slovenijo.
Prava in zlagana svoboda
Slovenci smo se ob osamosvojitvi odločili za nov ustavni red svobodne in demokratične družbe. Na pravnopolitičnem in kulturnem področju so se zgodile velike konceptualne spremembe. Povsem drugačen položaj posameznika in njegove svobode se poskuša danes prikazati kot nekaj, kar je obstajalo že v svinčenih časih socializma. Totalitarizem se je v Sloveniji pokazal v vsem svojem paranoičnem zatiranju posameznika. Rezultati takšnega razumevanja »svobode« so na dlani. Huda jama, Teharje in Tezno so bili zgolj del priprav ustreznega terena za vse, kar je sledilo. Jože Pučnik, Angela Vode in škof Vovk so svetilniki, ki nam pričajo o »svobodi« rdeče zvezde.
Slovenci smo se takšni »svobodi« na plebiscitu uprli. Majhen narod, ki so ga zvijačno razorožili, se je kot David srčno uprl podivjanemu in nekajkrat močnejšemu Goljatu. In uprl se ni zaradi brezsmiselnega nasprotovanja totalitarnemu okupatorju. Srčnost slovenskega človeka, ki je bistveno pripomogla k temu zgodovinskemu dejanju, se je rodila iz želje po pravi in ne zlagani svobodi.
Vendar pa kljub spremembam na pravnopolitičnem področju, podjetništvo ni doživelo prave pomladi. V doktrini kolektivizma je podjetništvo prepoznano kot zavržno. Posameznik, ki s svojimi sredstvi plača drugemu za delo pri uresničitvi podjetniške ideje, je v takšnem referenčnem okviru prepoznan kot izkoriščevalec. Zato znana parola »delu čast in oblast« klavrnega zatona še ni doživela.
Svoboda brez socialističnih družbenih inženirjev
V času slovenskega osamosvojitvenega procesa v Evropi ni bilo vojne. Največji zgodovinski rivali so se povezovali v evropske gospodarske skupnosti. Razvoj evropske perspektive je bil vse močnejši. Rodila se je Evropska zveza. Ta ni utemeljena na ideji enakopravnih nacij, temveč na ideji enakopravnih posameznikov, ki lahko svobodno uresničujejo svoje osebnosti, svoje talente in sposobnosti, nenazadnje svoje podjetniške ideje. Takšne prihodnosti, takšne svobode smo si želeli tudi pri nas.
Danes vse več Slovencev živi v vsakodnevnem spogledovanju z revščino. Možnosti za uresničevanje podjetniških idej so slabe. Država je preobsegajoča. Zarila se je v vse pore družbenega življenja. Brez gore potrebnih soglasij, dovoljenj, cenitev in drugih administrativnih pogojev ni mogoče pridobiti niti gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo. V takšnem okolju je uresničitev podjetniške ideje o črpanju mineralne vode ali pa o ustanovitvi zasebne šole iluzorna. Javno šolstvo, javno zdravstvo, javna sociala, javne univerze, javni skladi in agencije za povsem tržne storitve so le nekateri segmenti, ki nujno potrebujejo preobrat. Potrebujejo svež kisik. Mladi se spogledujejo s tujino. Odhajajo tja, kjer so možnosti za uresničitev življenjskih idej boljše.
Pot k ekonomski svobodi
Arabska pomlad, ki se je začela v mestecu Sidi Bouzid, decembra 2010, ko so obale Tunizije, na katerih se v poletnem času gnete Evropejcev, več ali manj samevali, je odraz zatiranja podjetniške svobode. Pred vladnim poslopjem se je 26 letni prodajalec sadja in zelenjave Mohamed Bouazizi, v znak protesta nad ravnanjem predstavnice lokalnih oblasti, zažgal. Slednja je namreč ob prodajalčevi prošnji za pridobitev dovoljenja za prodajo pričakovala podkupnino. Oblastnica ga je s klofutami in pljuvanjem ponižala in mu zaplenila voziček, s katerim je želel zaslužiti za preživetje svoje družine. Smrt mladega protestnika je raznesla severnoafriški »sod smodnika«.
Družbeni inženirji se očitno ne zavedajo, da je v centru svobodne in demokratične družbe človek s svojo lastno vrednostjo. Dejstvo, da je posameznikova svoboda kolektivistični oziroma socialistični ideologiji tuja, nas vodi k zavedanju, da bo v Sloveniji potrebno orati ledino. Svobodno podjetništvo je pot upanja za vse nas.
Foto: Wikipedia
