Na današnji dan leta 1784 je bil v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem rojen Matija Vertovec (tudi: Vrtovec), duhovnik, vinogradnik, strokovni pisec in domoznanec.
Šolal se je v domačem kraju, Gradcu, Ljubljani in v Gorici, kjer je leta 1807 prejel mašniško posvečenje. Služboval je v Vipavi, na Planini pri Ajdovščini in od leta 1813 do smrti v Podnanosu (tedaj Šentvid) pri Vipavi. Bil je aktiven član deželnih kmetijskih družb (Kranjska, Goriška, Štajerska). Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu (Vinoreja 1844), o uporabni kemiji (Kmetijska kemija), o astronomiji (Zvezdoslovje) in o splošni svetovni zgodovini (Obča povestnica iz leta 1863). Leta 1850 je izdal zbirko svojih pridig z naslovom “Shodni ogovori”. V svojem delu “Vinoreja za Slovence” je med drugim zapisal: “Vino je poseben dar Božji, k razveseljenju – po besedah sv. pisma – človeškiga serca; naj ga pije človek z mero in o pravim času, k oživljanju svoje dušne in telesne moči, da se bo v njem, kakor z oljem v svetilu, zubeljc življenja k poterjenju zdravja in zdaljšanju življenja, podpiral.” Njegovo delo na vinogradniškem in kletarskem področju je temeljilo na lastnih izkušnjah iz domačega vinograda.
Menda je prav Matija Vertovec vzpodbudil Petra Kozlarja k izdelavi “Zemljevida slovenskih dežel”, ki je izšel leta 1853. Vertovec je umrl 2. septembra 1851 v Podnanosu.
Danes obstaja Društvo Matija Vertovec, ki vsako leto, na prvo nedeljo po martinovi nedelji, organizira pohod “Po Vertovčevih poteh”.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
