Na današnji dan leta 1911 se je v Beogradu smrtno ponesrečil Edvard Rusjan, pilot in letalski konstruktor. Bil je prvi slovenski letalec in spada med pionirje letalstva v tem delu Evrope.
Rodil se je 6. junija 1886 v Trstu, očetu Francu iz Renč pri Gorici, mati Grazia Garbas je bila Furlanka. V družini so govorili štiri jezike: slovenskega, furlanskega, italijanskega in nemškega. Leta 1898 so se naselili v Gorici, kjer je oče nadaljeval s sodarsko obrtjo.
V mladosti je bil Edvard navdušen in odličen kolesar v (slovenskem) Kolesarskem društvu v Gorici. Na dirkah je zmagoval s kolesom, ki ga je sam naredil. Bil je tehnično zelo nadarjen. Pri letalskem konstruiranju in letenju je veliko sodeloval z bratom Josipom-Pepijem, ki se je kasneje odselil v Argentino.
Prvič je Edvard Rusjan poletel na področju Malih Rojc pri Gorici, 25. novembra 1909, z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije Eda I, ki ga je sestavil skupaj z bratom.
Brata Rusjan sta letala poimenovala z Edvardovim domačim imenom “Eda” in zaporedno številko. V manj kot letu dni sta izdelala sedem letal, s katerimi je Edvard letel večinoma do razbitja in nato znova začel. Z Edo V je Edvard Rusjan 28. marca 1910 priredil letalski miting na travnikih med Gorico in Mirnom. Na njem se je zbralo nad 10.000 ljudi, vendar mu polet ni uspel. Z Edo VII pa je tam od avgusta do konca leta 1910 nekajkrat uspešno letel.
Edvard Rusjan se je kljub svarilom 9. januarja 1911 odločil za polet v Beogradu, kjer je bil z bratom na turneji po Balkanu. Vzletel je s polja pod Kalemegdanom, uspešno preletel zidove beograjske trdnjave in obletel železniški most na Savi. Zbrana množica je bila nad njegovim letenjem navdušena, dokler ni njegovemu letalu močan sunek zlomil krila, ki je padlo v Savo. Nato je Rusjanovo letalo strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana na železniški nasip. Pilot je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. Edvarda Rusjana so pokopali v Beogradu, na pogrebu se je zbrala množica ljudi.
Po njem je od leta 2008 poimenovano letališče v Mariboru.
Vir: FB Renata Podbersiča.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
