Nagrado občinstva predstavi In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, nagrado Slavka Gruma pa Usedlinam

Iz službe za odnose z javnostjo Prešernovega gledališča v Kranju smo dobili sporočilo o 52. Tednu slovenske drame in njegovih nagrajencih in ga z veseljem objavljamo.
Osrednji festival, na katerem so predstavljene uprizoritve, nastale po slovenskih dramskih besedilih, se je tokrat znova začel na svetovni dan gledališča.
V dvanajstih dneh festivalskega programa so si obiskovalci lahko ogledali osem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, predstavo, namenjeno mlajšemu občinstvu, ter se udeležili devetih dogodkov bogatega dodatnega programa: od bralnih uprizoritev, okroglih miz, problemskih razgovorov, predstavitve prevodov slovenske dramatike v tujini, novih knjižnih izdaj slovenske dramatike, tradicionalnega dneva nominirancev do dveh gledališko-koncertnih dogodkov.

Ponosni na odlično izvedbo festivala, so podelili sedem nagrad

»V Prešernovem gledališču Kranj smo ponosni na odlično izvedbo festivala. Zahvaljujemo se vsem ustvarjalcem, producentom, sodelavcem in obiskovalcem, ki so z nami praznovali slovensko dramatiko. V ta nepredvidljiv in turbulenten čas smo skupaj vnesli nekaj miru, premisleka in čarobnosti gledališča,« je ob koncu festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Na sklepni slovesnosti so najprej podelili nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), in sicer nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo in priznanje Vladimirja Kralja za dosežke v zadnjih dveh letih.
Sledila je podelitev še sedmih nagrad 52. Tedna slovenske drame:
‒ nagrade občinstva za najboljšo predstavo festivala,
‒ nagrade Tedna slovenske drame za najboljšo igralko,
‒ nagrade Tedna slovenske drame za najboljšega igralca,
‒ posebne nagrade Tedna slovenske drame po presoji žirije,
‒ nagrade za najboljšega mladega dramatika oz. dramatičarko,
‒ Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa,
‒ nagrade Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo.

Sklepna slovesnost v režiji Jureta Novaka se je začela s pozdravnima nagovoroma podžupana Mestne občine Kranj Janeza Černeta ter direktorja Prešernovega gledališča Kranj Jureta Novaka, nato je sledila podelitev nagrad.
Prireditev, ki sta jo povezovala Vesna Slapar in Borut Veselko, je glasbeno obogatila
zasedba BUH (Uroš Buh, Manca Udovič, Vid Drašler, Jošt Drašler, Andraž Mazi in Rok Nemanič).

Nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja Alja Predan. V utemeljitvi so zapisali tudi:

»Kot dramaturginja, teatrologinja, urednica in prevajalka h gledališču pristopa z več zornih kotov, kar zaznamuje tudi njeno večplastno razumevanje njegovega delovanja. V polju, ki je bilo ob njenem vstopu pred štirimi desetletji izrazito maskulinizirano in kjer so še danes vidne neenakosti, je Alja Predan s svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem, tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij in je nenadomestljiva soustvarjalka slovenske gledališke krajine.«

Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je prejela literarna in gledališka kritičarka, publicistka in urednica Petra Vidali. V utemeljitvi so zapisali tudi:

»Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju. Diskurz Petre Vidali potrjuje, da žanr gledališke kritike v Sloveniji še živi in ima prihodnost.«

Nagrada po izboru občinstva

Prešernovo gledališče nagrado po izboru občinstva podeljuje v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas in Mestno občino Kranj, zato je zmagovalno predstavo razglasil podžupan MOK Janez Černe.
V konkurenci je bilo osem uprizoritev tekmovalnega programa: In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek; Solo; Olje črne kumine; Under construction; KONS: NOVI DOBI; lepe vide lepo gorijo; jerebika, štrudelj, ples pa še kaj; To noč sem jo videl ter pet uprizoritev spremljevalnega programa: Potres; Vročina; Kako smo prišli do sem?; Zelda; Bodi gledališče!. Gledalci so po vsaki predstavi prejeli glasovnico in uprizoritev nagradili s točkami od 1 do 5. Letošnje festivalsko občinstvo je najbolj prepričala uprizoritev drame Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek v režiji Matjaža Bergerja, ki je nastala v produkciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo Božidar Jakac.
Uprizoritev je prejela povprečno oceno 4,897.

Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa

Izmed osmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorja Roka Andresa je
strokovna žirija, ki so jo sestavljale Diana Koloini (predsednica), Viktorija Rangelova in Tery Žeželj, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča.

Utemeljitev:

Uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča, je kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna. Kolektiv, ki ga sestavljajo tudi Nataša Keser, Benjamin Krnetić in Marko Mandić, oblikuje stvaritev, ki jo prežemata izjemna energija in duhovitost, obenem pa medsebojna povezanost in zaupanje vseh ustvarjalcev. Vsi brezkompromisno izpostavijo sebe in svoje delo. Še posebej pa Nina Rajić Kranjac, ki se brezsramno ponaša s svojimi dosedanjimi uspehi, obenem pa ohranja avtoironično distanco. Z neusmiljeno človeškostjo razpira mesta svoje in gledališke ranljivosti, obenem pa v organizem uprizoritve spretno vključuje tudi gledalce.
Na koncu sredi parkirišča zagledamo skupino ljudi iz različnih koncev, prepričanih o smislu in nujnosti umetnosti, predvsem pa o nujnosti kritičnega in reflektiranega ustvarjanja. Ta skupina si drzne zarezati v občutek vseenosti, ki preveva sodobno družbeno izkustvo in gre »grlom u jagode«!

Nagrade TSD za najboljše igralko, igralca in po presoji žirije

Nagrado Tedna slovenske drame za najboljšo igralko tekmovalnega programa po presoji žirije prejme Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič v režiji Jureta Novaka, ki je nastala v produkciji SNG Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča.

Utemeljitev:

Marjuta Slamič v uprizoritvi … odpira prostor za iskanje tistega onkraj mej gledaliških konvencij in reprezentacije na odru. Gradi močan in prizemljen lik, ki se ne ulovi v moški pogled, ampak z likom Bogdane vzpostavi žensko in njeno telo kot avtonomna, osvobojena patriarhalnih vzorcev in zgodovinskega sramu.
Ob angažmaju celotnega ansambla je prav Marjuta Slamič tista, ki predstavo nekako poganja in osredišča. Svoj lik izoblikuje z natančnim doziranjem komičnosti, ki se tudi v tveganih prizorih učinkovito izogne banalnosti in tipizaciji ter dosega življenjsko prepričljivost, s katero presega meje nostalgičnega pogleda na neki zgodovinski trenutek.

Nagrado Tedna slovenske drame za najboljšega igralca tekmovalnega programa po presoji žirije prejme Benjamin Krnetić za vlogo v uprizoritvi Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča.
Utemeljitev:

Benjamin Krnetić v uprizoritvi Solo Nine Rajić Kranjac … zagotavlja trdno oporo gledališkemu dogodku, ki je osredotočen na avtorico in njeno gledališko zgodbo. V prvem delu uprizoritve nas vodi skozi zelo raznolike gledališke situacije in z lahkoto menjuje različne moduse. Spontano in subtilno gradi odnos med predstavo in občinstvom, ki ga ves čas vključuje v nastajajočo skupnost. Pokaže širok razpon igralskih izrazov in veščin, ki jih obvladuje z ustvarjalno inteligenco in eruptivno energijo.

Posebno nagrado tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike, po presoji žirije prejme uprizoritev Under construction kolektiva Počemučka: Nataše Keser, Klemena Kovačiča, Karolíne Kotrbove, Aljoša Lovrića Krapeža, Filipa Mramorja, Domna Novaka, Nejca Potočana, Filipa Štepca, Mirande Trnjanin v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej.

Utemeljitev:

Avtorska predstava Under construction … je izrazit nastop najmlajše generacije gledaliških ustvarjalcev. Kolektiv … ustvarja lasten gledališki izraz in vanj vnaša prvine predmetnega, lutkovnega in pripovednega gledališča. Senzibilno navigira s krhkimi materiali ter se z njimi pogumno sooča, ne da bi težil k iskanju večjih poudarkov ali konfliktov. Uprizoritev nosi izjemno prisoten in med seboj spodbuden kolektiv, ki pri gledalcih prebuja otroško radovednost in igrivost. Na odru tako ustvari sliko in občutek kamnov, polnih spominov in smisla, ki ga zdaj ne zmore več sestaviti in ustoličiti. Nekdaj stolp, zdaj pa le še hrepeneče vezivo neke skupnosti.

Nagrada za mladega dramatika

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika, za katero se potegujejo avtorji, stari do trideset let, je letos prispelo devet besedil. Strokovna žirija v sestavi Vesna Jevnikar (predsednica), Jakob Ribič in Tomaž Toporišič je nagrado soglasno podelila Eli Božič za besedilo Interpretacija Sanje.

Utemeljitev:

Duhovit naslov se po eni strani navezuje na ime vlogerskega kanala, ki ga na spletnem portalu YouTube ustvarja protagonistka Sanja, po drugi strani pa je besedilo samo interpretacija Sanje-kot-prispodobe, nemara celo kot alegorije sanj o instantnem in materialnem uspehu, slavi, denarju in družbenem pomenu. Sanja je ena od tako imenovanih spletnih vplivnic … Takšno je Sanjino »spletno«, javnosti namenjeno življenje, v svojem »pravem« zasebnem življenju pa je prisiljena privoliti v vrsto osebnih ponižanj, spolnih in drugačnih podrejanj tistim moškim, ki jih družba percipira kot uspešne, ter ob tem v več napadov na svoje dostojanstvo in človeško integriteto. Besedilo tako načenja izrazito generacijsko temo, saj dogajanje sočasno poteka v dveh realnostih – v mediatizirani realnosti spleta in hkrati v realnosti obstoječe družbe, s preklapljanjem iz ene realnosti v drugo pa Sanja preklaplja tudi iz enega življenja v drugo, med katerima je nepremostljiva diskrepanca in razlika. Tej ideji besedilo sledi tudi na ravni dramske strukture, ki je (tudi po obliki in formatu) organizirana na treh ravneh: prva plast so Sanjini videoposnetki, ki jih objavlja na spletu, druga so spletni komentarji, ki so prevzeti iz resničnih vlogov slovenskih youtuberk in razkrivajo, da na spletu potekata drugačna, bistveno spremenjena in domala povsem neobičajna komunikacija in življenje, tretja pa je dogajanje v družbeni realnosti, ki po eni strani Sanji vsiljuje ideal »ameriških sanj«, po drugi strani pa v imenu tega ideala grobo in gnusno izkorišča dekle. S tem ko igra ves čas upošteva širši družbeni kontekst in razporeditev moči v obstoječi družbi, kaže, kako so v resnici prav spletni vplivneži tisti, ki so zares pod vplivom, namreč pod vplivom domnevnih idealov sodobnega sveta, za katerimi pa se pogosto skrivajo interesi in osebnostne deviacije resničnih »vplivnežev« naše družbe.

Nagrada Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo

Nagrado Slavka Gruma je bila letos podeljena že triinštiridesetič.
Med devetindvajsetimi prispelimi besedili je že omenjena strokovna žirija nominirala naslednja štiri: logocentrična komedija za sedem punc o delcih, revoluciji in gledališču Jere Ivanc, Weltschmerz Aljoše Lovrića Krapeža, Usedline Katarine Morano in Zgodba o bakrenem kralju Urše Majcen.

Nagrado je žirija soglasno podelila Katarini Morano za besedilo Usedline.
Utemeljitev:

Ko se po Mamini smrti družinski člani in članice zberejo, da pospravijo stanovanje in ga pripravijo na odprodajo, se znajdejo pred nalogo, ki je težja, kot se zdi na prvi pogled. Skupaj morajo namreč pregledati stvari, ki jih je Mama pustila za sabo, in se odločiti, kaj storiti z njimi: ali jih odpisati in odvreči ali pa jih raje vendarle ohraniti in zadržati. Toda takšna odločitev odpira nadaljnja vprašanja – kaj s temi stvarmi početi? Kam jih shraniti? In sploh – kdo jih bo obdržal? Materialni kosi in reči zvečine končajo kar v škatlah, škatle pa pozabljene v kleti, toda, kot ugotavljajo protagonisti igre, ne gre le za materialije – tu so tudi različni dogodki, vtisi in spomini iz preteklosti, ki se z leti postopoma nabirajo in usedajo v vse večji kup. Usedlin namreč ne puščamo le za sabo, pač pa tudi v drugih, konec koncev pa se nabirajo tudi v nas samih. Igra je tako dokument nekega življenja, njegov odtis – tu ni posebej presenetljivih ali presunljivih zapletov in preobratov, ni nobenih velikih zgodb ali posebej napetih situacij, niti kakšnih bistveno ambicioznih likov. Vse je zelo preprosto, enostavno, nemara celo banalno ali trivialno, toda prav skozi takšne partikularnosti, specifičnim osebam lastne in intimne drobce, tekst vstopa v obče in tako iznajde način, kako seči prek sebe in do nas. Čeprav ne gre za kakšne velike dogodke ali zgodbe, marveč za malenkosti, detajle, podrobnosti, ki se nam v času, ko se nam dogajajo, nemara niti ne zdijo tako pomembni in jih morda niti ne opazimo, nas prav takšni majhni drobci, ki se postopoma usedajo na dno naše biti, definirajo in konstituirajo kot osebnosti. Tej ideji tekst spretno sledi tudi na ravni dramske strukture, ki je zgrajena iz prav takšnih drobnih vtisov in fragmentov ter spisana v skorajda že (hiper)naturalističnem slogu.