“Splav po rojstvu: zakaj naj bi otrok živel?” je naslov članka, ki ga je nedavno objavila vodilna mednarodna strokovna revija s področja etike Journal of Medical Ethics. Članek sta napisala mlada filozofa dr. Alberto Giubilini in dr. Francesca Minerva z univerz v Melbournu in Oxfordu. Ne gre torej za nepomembna stališča moralno otopelih anonimnih blogerjev, ampak za premišljen strokoven prispevek visoko izobraženih akademikov.
Objava je sprožila burne reakcije, nestrinjanje so izrazili mnogi njuni kolegi, urednik revije je moral braniti upravičenost objave, avtorja pa dobivata celo grožnje s smrtjo. Kaj tako spornega sta zapisala?
Drzna teza
»Zagovarjava tezo, da bi lahko bilo etično dopustno ubiti novorojenčka v vseh okoliščinah, v katerih je dopusten splav. Te okoliščine vključujejo tudi primere, ko ima novorojeni potencial, da bi živel (vsaj) dostojno življenje, ampak je ogrožena dobrobit njegove družine,« pišeta Giubilini in Minerva. Detomor bi bil tako po njunem pojmovanju dopusten ne samo v težkih zdravstvenih primerih, ampak tudi v primerih povsem zdravih otrok.
Avtorja pa namenoma ne uporabljata izraza detomor, ampak raje splav po rojstvu, saj želita s tem poudariti, da je »moralni status ubitega posameznika bolj primerljiv s statusom zarodka (pri katerih se izvajajo splavi) kot s statusom otroka«. Izogneta se tudi imenu evtanazija, saj pri splavu po rojstvu merilo za odločanje ni največja dobrobit tega, ki umre, kot naj bi bilo v primeru evtanazije. Mimogrede opozorita tudi na to, da se evtanazija novorojenčkov že izvaja na Nizozemskem (letno 15-20 primerov).
Preberite članek do konca na Iskreni.net.
