Mednarodno leto kemije in tovarna Melamin

Kemična tovarna Melamin, ki jo uspešno vodi in upravlja direktor družbe Srečko Štefanič, univ. dipl. kem., že desetletja raste in se razvija skladno s  Kočevjem, ki je še kako prepoznavno tudi po njej in njenih proizvodih. Ljudje jo imajo za svojo… Družba Melamin pa ni znana samo zaradi poslovne uspešnosti, ampak se ponaša še z dvema pomembnima odličnostma; to je odgovorna prijaznost do okolja in čut za ljudi, še posebej na področju sponzorstva in donacij. Tako smo na naš aprilski intervju povabili direktorja Srečka Štefaniča.

1)     Unesco je v okviru Mednarodne skupnosti za izobraževanje, znanost in kulturo (OZN) lansko leto razglasil za mednarodno leto gozdov in kemije. Kot direktor – kemik že vrsto let uspešno vodite Družbo Melamin, kemično tovarno  v Kočevju. Povejte prosim bralcem, kako se Vas je dotaknilo to pomembno mednarodno leto kemije? Ali ste v zvezi s tem lani v tovarni ali na ravni lokalne skupnosti pripravili kakšen dogodek?

V tem letu smo v podjetju predvsem povečali aktivnosti v smeri varnosti pri delu in strokovnih izobraževanjih iz področja kemije, saj smo za zaposlene organizirali izobraževanje in oglede vzorčnih sistemov varnosti pri delu pri naših vodilnih partnerjih v lakarski industriji v Nemčiji in se udeležili velikega števila strokovnih izobraževanj iz področja kemije znotraj projekta KOCKE – kompetenčni centri kemije, ki ga je organiziralo Združenje kemijske industrije in je sofinanciran iz strani Evropske skupnosti. Organizirali smo tudi več strokovnih ogledov podjetja za manjše skupine predvsem iz različnih šol. Dneva odprtih vrat, ki smo ga v prejšnjih letih večkrat organizirali za širše občinstvo pa zaradi strogih predpisov, ki po novem veljajo v sami proizvodnji in pa višje stopnje odgovornosti, ki jo imamo za vse, ki vstopajo v podjetje po novi zakonodaji, nismo organizirali. V bodoče imamo tako namen po vzgledu nemških podjetij izvajati predvsem oglede manjših organiziranih skupin, ki so lažje obvladljive in jih opremimo z vsemi predpisanimi zaščitnimi sredstvi. Aktivno pa smo ob Mednarodnem letu kemije sodelovali pri dogodkih, ki jih je organiziralo Združenje kemijske industrije pri GZS.

2)     Ker živite in delate v domala najbolj gozdnati občini v Sloveniji, nam zaupajte, kakšen je Vaš oseben odnos do gozda, do narave?

Narava in posebej gozd, ki nas obdaja v tej naši kočevski dolini, mi pomeni eno največjih vrednot, ki smo jih ljudje lahko deležni v svojem življenju. Podedovali smo ga od naših prednikov in naša naloga je, da ga čimbolj neokrnjeni obliki zapustimo tudi našim otrokom in vnukom. Vendar to ne pomeni, da z gozdom ne smemo početi ničesar. Gozd se da ohranjati tudi s pametnim gospodarjenjem, kot ga v Sloveniji tudi obvladamo. Več pa moramo narediti na promociji lesa in graditi blagovne znamke na bazi domačega lesa. S tem bomo prispevali tudi k čim manjšemu ogljičnemu odtisu, ki ga puščamo v okolju.

Osebno menim pa, da ravno z odgovornim ravnanjem v našem podjetju in nekaterimi našimi sedanjimi in bodočimi proizvodi tudi  lahko veliko prispevamo k ohranitvi teh vrednot. Predvsem vodoodporna lepila za les, melaminske pene,  mela-filmi za oplemenitenje ivernih plošč, modificiran utekočinjeni les in drugi naši izdelki lahko prispevajo veliko k racionalni in smotrni  rabi lesa in s tem varovanju gozdov. Osebno pa mi gozd pomeni tudi najvišji nivo sprostitve in vir nove  energije, saj s polno vzmetenim gorskim kolesom v prostem času zelo rad odkrivam njegove lepote.

3)     Ali ste član Kemijskega društva Slovenije? Kako je na ravni društva poskrbljeno za permanentno seznanjanje z novostmi na področju kemije v najširšem smislu? Ali ste na regijski ravni kemiki imeli kakšno prireditev v smislu praznovanja »mednarodnega leta kemije«?

Melamin in tudi veliko naših tehnologov je članov Kemijskega društva Slovenije. Gre pa za stanovsko društvo, ki je zelo akademsko in zato za nas, ki smo proizvodno podjetje nekoliko oddaljeno. Vsi člani smo o najnovejših raziskovalnih dosežkih slovenske kemije redno seznanjeni preko Kemijskega vestnika, ki ga izdaja društvo in katerega sponzor je tudi Melamin, vendar so teme redko uporabne za naše področje dela.

Bistveno bolj aktivno pa smo vključeni v Združenje kemijske industrije, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice, kjer sem bil do nedavnega tudi podpredsednik, sedaj pa član upravnega odbora. Aktivno pa sodelujemo še  skupini za implementacijo prostovoljne iniciative o odgovornem ravnanju (Responsible Care) in v Sekciji za REACH in CLP/GHS, ki se ukvarja s vpeljavo nove kemijske zakonodaje.

Melamin je v okviru Združenja za kemijsko industrijo tudi predstavil svoje poročilo o Odgovornem ravnanju za leto 2010.

Začetek mednarodnega leta kemije smo skupno s Slovenskim kemijskim društvom, Združenjem kemijske industrije, Kemijskim inštitutom in Fakulteto za kemijo in kem. tehnologijo obeležili z otvoritveno slovesnostjo v februarju, kjer je pozdravni govor imel tudi predsednik države dr. Danilo Türk.

Kot eden največjih sponzorjev pa je Melamin sodeloval tudi pri osrednji slovenski prireditvi znotraj mednarodnega leta kemije in sicer Nacionalni konferenci za kemijo z naslovom »Kemija med percepcijo in realnostjo; vloga znanstvenikov, industrije, medijev in izobraževanja«, ki je potekala v maju 2011 v Cankarjevem domu. Med drugimi je predaval tudi Prof.dr. Jean-Marie Lehn, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987.

Aktivno pa se vključujemo tudi v predstavljanje  kemije in kemijske industrije šolarjem; vsako leto gostimo tako osnovnošolce iz naše regije, kot tudi srednješolce in študente različnih  smeri. V letu kemije smo skušali mlade navdušiti za našo panogo, s pomočjo katere dobimo veliko dobrin, brez katerih si več ne znamo predstavljati življenja.

4)     Švedska kraljeva akademija znanosti je za leto 2011 Nobelovo nagrado za kemijo podelila izraelskemu znanstveniku Danielu Schechtmanu za odkritje kvazi-kristalov. S svojim odkritjem je »zatresel« temeljno pojmovanje o zgradbi trdne snovi! Kaj menite o simbiozi kemije in fizike? Katera veda je v svetu znanosti pomembnejša?

Narava je le ena in zato si ne predstavljam, da ne bi naravoslovne znanosti delovale med sabo v simbiozi. Kemija in fizika skušata vsaka zase seveda čim bolj natančno razložiti naravne pojave. Marsikdaj se v svojih razlagah tudi prekrivata, vsekakor pa dopolnjujeta. Fiziko zadnje čase zanimajo subatomarni delci in razlaga nastanka vesolja, kemija pa se ukvarja z predvsem z interakcijami med atomi in molekulami, sintetiziranjem novih spojin in preučevanjem njihovih lastnosti. Cilj razvoja in proizvodnje v kemiji so snovi in izdelki, ki vsakemu od nas olajšajo življenje. Fizika pa nam bo recimo z novo generacijo popolnoma varnih atomskih elektrarn na osnovi fuzije v naslednjih 50 letih tudi zelo olajšala življenje. Zato pravim, da sta obe vedi enakovredni in da nobena od naravoslovnih znanosti  ni pomembnejša od drugih. Tako ali tako pa bodo po mojem mišljenju nekoč vse znanosti konvergirale v neko splošno znanost o naravi.

5)     Ali nam lahko zelo na kratko predstavite tovarno? (Historiat, število zaposlenih, strokovni kadri, proizvodnja, uspehi in težave  itd…)

Melamin je podjetje z dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1954 na temeljih opuščene Horakove tekstilne tovarne. Vse od tistih prvih začetkov, ko je podjetje začelo s saržno proizvodnjo melamina na diciandiamidni bazi, proizvodnjo impregnacijskih melaminskih in sečninskih smol in iz teh naprej Melapan plošč (visokotlačnih laminatov bolj poznanih pod imenom »Ultrapasi«), je podjetje stalno uvajalo nove tehnologije in zaposlovalo vse več in več ljudi predvsem iz domačega okolja. V 60-ih in 70-ih letih je podjetje uvedlo proizvodnjo impregniranih platen za čevljarsko industrijo, širilo proizvodnjo sintetičnih smol na bazi melamina in sečnine za lakarsko, papirno in lesno industrijo in povečevalo proizvodnjo Melapan plošč. Vsi proizvodi so bili vedno rezultat močnega lastnega razvojnega oddelka. V 80-ih letih smo postavili nov obrat za 12.000 t sintetičnih smol in uvedli tudi proizvodnjo 20 mio m2 tako imenovanih KT filmov , ki se še danes uporabljajo za oplemenitenje iveric za pohištveno industrijo. Takrat smo tudi dosegli največje število zaposlenih in sicer 404. Po osamosvojitvi Slovenije v začetku 90-ih smo se zaradi izgube jugoslovanskih trgov morali hitro preusmeriti v izvoz v Zahodno Evropo in kasneje tudi praktično na ves svet. Preboj na nove trge nam je ravno zaradi inovativnosti našega razvoja in prilagodljivosti proizvodnje tudi odlično uspel. Leta 1994 smo med prvimi v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in kasneje še okoljski certifikat ISO 14000. Med prvimi tremi podjetji v Sloveniji pa smo leta 2003 dobili tudi pravico nositi znak Resposible care (Odgovorno ravnanje), ki dokazuje naše odgovorno ravnanje do deležnikov v okolju.

Ko sem leta 1999 prevzel vodenje podjetja smo začeli pospešeni ciklus investicij v nove tehnologije predvsem na področju smol na bazi HMM za lakarsko in gumarsko industrijo, ki nam danes pomeni glavno odskočno desko za rast in razvoj podjetja v tej krizi. Obenem smo veliko investirali tudi v ekologijo – postavili smo lastno kemijsko-biološko čistilno napravo, zaprti sistem hladilnih vod in destilacijske kolone za reciklažo topil. Prodajo smo od leta 1999 pa do danes povečali iz 13 mio EUR  na skoraj 40 mio EUR, število zaposlenih pa pri tem zmanjšali na 190. Vendar pa so to sedaj kvalitetna delovna mesta, ki bodo kruh prinašala še naslednjim rodovom. V tem obdobju smo investirali skoraj 20 mio EUR, priznanje za kvaliteto naših projektov pa nam je dala tudi Evropska skupnost, saj nam je nekaj najpomembnejših projektov tudi sofinancirala.

Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila  globoka kriza. Prodajo smo v primerjavi  z letom 2010 uspeli povečati celo za 18 %, dobiček pa za 24%.  Vsi podatki so že objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom.

Brez kritične mase visoko izobraženih kadrov teh uspehov ne bi mogli dosegati. V podjetju imamo čez 10% zaposlenih v razvojnem oddelku.  Delež zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe pa je celo večji kot 17% in se še povečuje.

6)     Predpostavljam, da ste se že med študijem opredelili za tako imenovano organsko kemijo, kar Vam seveda pri vodenju proizvodnje organske sinteze formaldehidnih smol veliko pomaga. Opišite nam na kratko, kako poteka proizvodnja melaminskih smol in kje vse se uporabljajo?

Proizvodnja melaminskih smol je z vidika kemije relativno enostavna, glede tehnološke opreme in fizikalnih parametrov pa v večini primerov zelo zahtevna. Sinteze lahko potekajo saržno ali kontinuirno. V našem podjetju obvladujemo oba načina. Pri obeh načinih pa v reaktorju melamin najprej reagira s formaldehidom. Samo sintezo se uravnava s pH vrednostjo (kontrola z dodajanjem kislin in lugov) in temperaturo. Ker pa molekula melamina lahko reagira z 1 do maksimalno 6 molekulami formaldehida, je možno zelo veliko kombinacij spojin, število teh pa se še dodatno poveča s številnimi drugimi možnimi kemijskimi reakcijami npr. z alkoholi in amini. Tako dobimo tako imenovane modificirane melaminske smole, ki predstavljajo večino naših proizvodov na bazi melamina.  Naše smole so v bistvu kompleksne zmesi različno velikih molekul – polimerov pri katerih razmerje med reakcijskimi komponentami in stopnja polimerizacije omogoča različne končne lastnosti teh produktov, kar posledično omogoča široko paleto področij za uporabo kot na primer:

–      mokromočne smole pri proizvodnji higienskega papirja in dekor papirja

–      smole pri izdelavi mikrokapsul za samokopirne papirje

–      impregnacijske smole za dekorativne papirje

–      vodoodporna lepila za iverne plošče in vezane plošče

–      superplastifikatorji za beton in izdelke v gradbeništvu

–      veziva v premazih za belo tehniko, avtomobilsko industrijo, les, pločevinke, tube ipd.

–      promotorji adhezije pri proizvodnji gume

–      smole za oplemenitenje tkanin v tekstilni industriji.

Naši izdelki na drugih kemijskih bazah pa se uporabljajo predvsem pri proizvodnji papirja.

7)     Ste delniška družba. Kakšni so odnosi z malimi in velikimi delničarji?

Odnosi z največjim delničarjem, to je z družbo NFD Holding, ki je tudi večinski delničar, so vedno bili korektni, saj je do danes vedno dovoljeval, da je družba svoj dobiček reinvestirala v nove tehnologije in programe, ki so omogočali rast podjetja in ohranitev delovnih mest.

Mali delničarji sicer kakšnega posebno velikega vpliva na skupščinah delničarjev, odkar je družba leta 1996 postala delniška družba, niso imeli in bi ga glede na  lastniško sestavo težko imeli. So pa o dogodkih v podjetju in skupščinskih sklepih bili vedno korektno informirani preko Melaminove internetne strani, SEOneta in dnevnega časopisa.

8)     Kdo so kupci vaših proizvodov? Kako globalna gospodarska kriza vpliva na vaše poslovanje? Ali imate likvidnostne težave, kaj pa zadolženost in anuitete?

Svoje izdelke prodajamo preko 250 kupcem v več kot 40 držav po vsem svetu. Največji delež seveda še vedno predstavljajo države Evropske skupnosti, med njimi pa so najpomembnejše Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Češka. Počasi se povečuje izvoz tudi v Rusijo, ZDA, na Bližnji in Daljni Vzhod ter Indijo. Delež celotnega izvoza pa se zadnja leta giblje preko 85%. Naši kupci so med drugimi tudi zelo znana podjetja kot so: Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd..

Zaenkrat posledice globalne krize uspevamo kompenzirati z vedno novimi vse bolj tehnološko dovršenimi izdelki, za katere imamo uveljavljene tudi patente, ki so poleg slovenskih tudi evropskega ranga. Poleg tega kupcem nudimo kar najboljši neposredni servis pri uvajanju naših produktov in večkrat razvijamo produkte kar skupaj z njimi.

Ne morem reči, da nismo imeli nekaj manjših likvidnostnih težav, saj zadnji kredit za obratna sredstva nismo več dobili tako enostavno kot v preteklosti, vendar se je situacija z  dokapitalizacijo bistveno izboljšala.

Drugače pa smo svoje obveznosti do bank do sedaj redno izpolnjevali in jih nameravamo tudi v bodoče.

9)     S katerimi inštitucijami morate sodelovati in na kakšen način zaradi zagotavljanja za okolje varne proizvodnje?

Zagotavljanje za okolje varne proizvodnje je predvsem rezultat odnosa vseh zaposlenih v družbi do tega področja. Skrb za okolje se začenja pri razvoju novih izdelkov ali tehnologij, nadaljuje se pri investiranju in na koncu pokaže v sami proizvodnji. Ker so vsi naši izdelki razviti v lastnem razvoju, se vzporedno z razvojem optimira tudi vidik okolja novega izdelka. Vedno to sicer ni enostavno, a v družbi ocenjujemo, da je le taka pot pravilna. V zadnjih letih tesno sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji pri razvoju tehnik čiščenja.

Že zelo zgodaj smo spoznali, da je za doseganje večjega zaupanja javnosti in inšpektorjev pametno biti celo korak pred okoljsko zakonodajo in smo se zato  v letu 2003 prostovoljno vključili v primerjalno študijo možnih metodologij za ocenjevanje tveganj za nesrečo povezano s kemikalijami.

Vsa leta vzorno sodelujemo tako z različnimi inšpektorji s področja okolja kot tudi z Agencijo za okolje in prostor.

Velik pomen imajo tudi korektni odnosi z izvajalci monitoringov, ki pri nas svoje meritve izvajajo popolnoma neodvisno in nevtralno po predpisani evropski zakonodaji.  Držimo se načela da podjetje, ki želi dolgotrajno delovati, mora podajati verodostojne podatke, ki so na vpogled najširši javnosti.

Sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico in Uradom za kemikalije – preko njih dobimo kvalitetne informacije o spremembah zakonodaje in upravnih postopkov. Zelo pomembni pa so tudi neformalni stiki med predstavniki industrije in državnih ustanov, kar omogoča boljše poznavanje naših procesov in delovanja ter s tem manj  predsodkov.

10)  Ali ste v tovarni že organizirali »dan odprtih vrat«, kjer bi se zainteresirana javnost lahko neposredno seznanila s proizvodnjo v tovarni?

V preteklosti smo dan odprtih vrat pogosto organizirali, a je bilo število obiskovalcev zelo majhno. Ker v zadnjih letih velik del proizvodnje dela ves čas neprekinjeno, predpisi o varnosti pri delu pa so vse strožji, je postala organizacija takih dni težja.

V zadnjih letih smo tako vrata odprli predvsem za organizirane skupine, ki so si želele tovarno ogledati.  Večinoma so to bile osnovne in srednje šole, študenti in poslovni partnerji.

Družba vsako leto pripravlja poročilo o Odgovornem ravnanju v katerem po predpisani metodologiji spremlja bistvene podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poročila je na spletu, vsako leto pa ga posredujemo skupinam in posameznikom, ki ga želijo.

11)  Kako ljudje, meščani in neposredni sosedje doživljajo vašo tovarno? Ali se veliko pritožujejo? Ali vas kdaj tudi pohvalijo?

Vsaka tovarna zbuja v okoliških prebivalcih mešane občutke, kar pa še posebej velja za kemijsko tovarno. V preteklih letih so okoliški prebivalci nekajkrat podali pripombe in vprašanja.

V okviru standarda ISO 14001 smo vzpostavili sistem, da vse pripombe, ki jih prejmemo, zavedemo in v okviru možnosti uredimo. To pa ni vedno enostavno, vendar se trudimo v večini primerov ustreči željam, seveda znotraj realno možnega. Skušamo pa vsekakor biti odprti in prilagodljivi.

Je pa število pripomb sorazmerno majhno, uradnih pohval pa do sedaj žal še nismo prejeli. Vendar pa ob raznih neformalnih priložnostih v mestu slišim kakšno ustno pohvalo občanov glede poslovnih uspehov, ki jih dosegamo.

12)  Kako je v tovarni, posredno pa tudi v Kočevju, poskrbljeno za varovanje okolja v ožjem in širšem smislu? Na kratko povejte bralcem, kako izvajate monitoringe (spremljanje nadzora postopkov) in ukrepe, ki zagotavljajo varnost poslovanja za ljudi in naravo, s posebnim poudarkom na morebitno polucijo nevarnih snovi  v ozračje, glede sortiranja, zbiranja in odvoza posebno nevarnih odpadkov, ter glede onesnaževanja vodotokov in podtalnice?!

Postopek je sorazmerno enostaven, določen pa je v našem okoljevarstvenem dovoljenju, v katerem sta določena pogostost in obseg monitoringov.

Monitoringe nam izvajajo pooblaščeni izvajalci za posamezna področja: zrak, vode, hrup in odpadki. Praviloma delamo z ustaljenimi izvajalci, ki nas že poznajo, prav tako pa je lažje primerjati rezultate emisij med posameznimi leti.

Sami pa vsakodnevno izvajamo nadzor nad našimi izpusti v odpadne vode, saj imamo dve čistilni napravi z izpusti v vode. Na tak način zagotavljajmo še višji nivo zaščite okolja.

Področje ravnanja z odpadki pa je bolj komplicirano. Že dolga leta ločujemo nevarne odpadke, ki jih iz podjetja odvažajo pooblaščeni izvajalci. Velik del naših nevarnih odpadkov se kontrolirano sežiga v sežigalnicah na področju evropske unije – največ v sosednji Avstriji ter Nemčiji. Za vse te odpadke imamo tudi dokazila o odstranitvi.

V zadnjih letih pa ločeno zbiramo tudi različne vrste nenevarnih odpadkov, ki se jih ne sme odlagati na komunalnih deponijah. Nadaljnji postopki ravnanja so enaki kot pri nevarnih odpadkih.

Na tem področju se vsako leto odpirajo nove zahteve in naloge; v letošnjem letu smo tako začeli ločeno zbirati tudi biološko razgradljive odpadke.

Preko internih izobraževanj redno usposabljamo zaposlene za ustrezno ravnanje tako z odpadnimi vodami kot tudi z odpadki. Le odgovorno delo vseh zaposlenih namreč omogoča ustrezen nivo okoljskega delovanja tovarne.

13)   Šele po petih letih ste 22. aprila 2010 od nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor, končno pridobili  okolje-varstveno dovoljenje za obratovanje! Kje in kateri so bili vzroki za tako dolgo odlašanje? Ali  imate ISO standard 9000 in 14000?   

Natančni razlogi za tako pozno pridobitev nam niso poznani. Melamin je  že v letu 2005 podal pripravljenost, da sodeluje kot prvi predstavnik proizvajalcev smol pri postopku izdaje dovoljenj. Ker pa postopke vodi Ministrstvo za okolje in prostor po lastni presoji in dinamiki, samo oni vedo zakaj je postopek za Melamin stekel tako pozno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so začeli z izdajanjem dovoljenj najprej v drugih dejavnostih, kjer je bilo več primerljivih zavezancev. Kemijska industrija pa je morala žal počakati. Dovoljenje smo tako dobili zelo pozno, čeprav smo vlogo oddali pravočasno. Ko pa smo enkrat bili uvrščeni na dnevni red, je sam postopek pridobitve potekal zelo hitro in brez težav.

Velika pomoč pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja sta nam bila tudi oba pridobljena ISO standarda.

S standardom kakovosti ISO 9001 smo že pred leti vzpostavili postopke, s katerimi skušamo našim kupcem ponuditi kvaliteten izdelek in vzporedne storitve. Standard ISO 14001, ki smo ga vpeljali pozneje pa nam pomaga vzdrževati ustrezno prakso na področju ravnanja z okoljem.

Oba standarda združujemo v našem sistemu vodenja, preko katerega stalno izboljšujemo tako kvaliteto poslovanja kot ustreznost ravnanja z okoljem.

14)  Povejte nam, na kateri dosežek v tovarni, ste kot dolgoletni direktor najbolj ponosni!

Zelo sem ponosen  na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco.

Ponosen sem na Zlato priznanje GZS za inovativne dosežke, ki ga je s svojim projektom Kontinuirni postopek izdelave HMM dosegel naš razvojni tim z mag. Ogorelcem na čelu.

Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem času zmogli pogum za  izvedbo največje investicije v zgodovini podjetja – Izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoča normalno rast in preživetje.

Neprecenljiv pa je tudi z velikim trudom pridobljen ugled, ki ga naše podjetje danes dosega med partnerji doma in v tujini tako na področju sintetičnih smol za različne aplikacije, mela-filmov za oplemenitenje ivernih plošč  kot tudi impregniranih platen za čevljarsko industrijo.

15)  Kakšni so vaši razvojni načrti v kratkoročnem in dolgoročnem smislu?

Že pred 12 leti smo si zastavili cilj, da se v določeni tržni niši uvrstimo med prve tri ali štiri proizvajalce  na svetu. Na področju smol na bazi HMM nam je to že skoraj uspelo.  Kratkoročno želimo naš tržni delež z modifikacijami obstoječih izdelkov in  še aktivnejšim prodajnim pristopom krepiti na obstoječih programih. Nove aplikacije melaminskih smol kot so melaminske pene in melaminska vlakna pa so nov izziv in nove tehnološke svetovne niše, kjer smo lahko pomembni igralci v prihodnosti.

16)  Načrtujete kakšno pomembno naložbo v tehnološkem in siceršnjem smislu?

Melamin ne bi več obstojal, če ne bi imeli stalno kakšnega razvojnega železa v ognju. Konkurenčen boj na svetovnih tržiščih je vse bolj oster, zato moramo biti pri razvoju še hitrejši in še bolj inovativni. Naša prva prioriteta kratkoročno je predvsem doseči energetsko neodvisnost skozi realizacijo projekta kogeneracije toplote in el. energije na biomaso v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Vrednost tega projekta je ocenjena na cca. 20 mio EUR. Vzporedno pa moramo, kolikor hitro se le da uvajati nove produkte kot so nove smole za lakarsko industrijo, postavljati nove tehnološke linije za melaminske pene in smole za melaminska vlakna, ter posodobiti cisternsko skladišče. Upamo, da bomo vse to uresničili v naslednjih 3-5 letih.

17)  Verjetno se strinjate z nami, da kemična tovarna gotovo ne sodi v središče mesta. Navkljub vsem odličnim varnostnim ukrepom, tovarna vendarle predstavlja neko potencialno »ekološko bombo«! Morda razmišljate o preselitvi tovarne v bolj odročni predel mesta ali občine? Če, kdaj in kako?

Takšna tovarna kot je Melamin seveda predstavlja določeno tveganje za okolje, ki pa je obvladljivo. Zato je beseda ekološka bomba absolutno prehuda.

Ko obiskujemo naše kupce in dobavitelje po Evropi, ki predstavljajo podobna tveganja za okolje kot mi, se mnogi od njih srečujejo s podobnimi težavami, saj tudi  v neposredni bližini njihovih tovarn stojijo stanovanjska naselja. Mesta v Evropi rastejo hitro in tovarne z dolgoletno tradicijo, ki so še včeraj bile nekje na obrobju naseljenih krajev, se preko noči znajdejo ob stanovanjskih naseljih. S čarobno palčko se obstoječih tovarn žal ne da prestavljati, lahko pa se z novimi tehnologijami zmanjša njihov vpliv na okolje na minimum.

Ko je bila v letu 1954 tovarna Melamin ustanovljena, v bližini ni bilo stanovanjskih blokov. Danes pa je tovarna del mesta, kar vsekakor predstavlja določen problem, ki pa je z odprtim komuniciranjem rešljiv.

Takšna kemijska tovarna kot je naša, je infrastrukturno kompliciran sistem in bi zato selitev na novo lokacijo pomenila postavitev nove tovarne v celoti. Na lokaciji, kjer delujemo so sistemi kot so proizvodnja, energetika, sistemi za recikliranje, hladilni sistemi, skladišča in čistilne naprave med seboj neločljivo povezani. Ob selitvi bi morali na novo postaviti vse, ne le proizvodno halo. To pa zahteva takšna sredstva, da podjetje tega ne bi preživelo. Zato za selitev celotne tovarne trenutno ni nikakršne realne možnosti. Na nove lokacije bi lahko postavili samo neke nove neodvisne proizvodne linije, ko je npr. proizvodna linija za melaminske pene.

18)  Ali igrate namizni tenis? Znano je namreč, da vsako leto razdelite (sponzorstva in donacije) kar precej denarja za lokalno zdravstvo, šport, kulturo in izobraževanje. To je zelo pohvalno za občino, ki ima sicer veliko stopnjo brezposelnosti. Povejte na kratko, komu vse velikodušno pomagate?

Namizni tenis sem z bratoma in prijatelji kot šolar  igral v domači garaži, na doma narejeni namizno-teniški mizi, kot verjetno mnogi Kočevci. Bolj resno pa sem v gimnazijskem času treniral odbojko, sedaj pa precej raje rekreativno igram tenis in kolesarim.

Je pa Melamin tradicionalno vedno bil glavni sponzor in donator NTK Kočevje, in tudi marsikateri bivši in sedanji Melaminovec je bil uspešen član tega kluba. V Melaminu se radi držimo tradicije in bomo klub podpirali še naprej. Mogoče zaradi ekonomske krize želje po vidnih uvrstitvah v 1. slovenski ligi niso več tako aktualne, bo pa klub delal spet več z domačim podmladkom in čakal na boljše priložnosti v bodočnosti.

Naša filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvariš, moraš vrniti okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja še kako tesno povezani z občino in in njenimi krajani. Do sedaj smo po svojih najboljših močeh, predvsem odvisno od poslovnih uspehov, pomagali zdravstvenemu domu, socialno ogroženim v nesrečah, športnim klubom in kulturnim  društvom, gasilcem, jamarjem, ribičem, gimnaziji, osnovnim šolam in tudi posameznikom pri kakšnih vidnejših projektih. Sodelovali pa smo tudi pri vseh dobrodelnih projektih, ki jih je organiziral Rotary klub Kočevje. Predvsem pa sem vesel, če kakšna od darovanih aparatur in pripomočkov v zdravstvenem domu komu reši življenje ali ohrani zdravje.

19)  Na koncu nas zanima, kako kočevska lokalna skupnost sodeluje z gospodarstvom? Ali so Vam osebno že podelili kakšno priznanje za uspešno vodenje tako pomembnega gospodarskega subjekta?

Lokalna skupnost se je zadnje čase začela bolj zavedati, kaj stabilno, uspešno in razvojno naravnano podjetje pomeni za njene krajane. Več posluha je bilo tako pri urejanju in načrtovanju prostora, poklicani pa smo bili tudi, da smo aktivno sodelovali v Razvojnem svetu za Kočevsko in Belo krajino, preko katerega smo lahko skupno vplivali tudi na nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju in razpisih za Pokolpje 2010-2016. Vrhunec sodelovanja pa vsekakor pomeni projekt Kogeneracije toplote in el. energije na biomaso, kjer z roko v roki sodelujemo občina, Grča in Melamin v lastno dobro in dobrobit vseh občanov.

Priznanja sicer osebno nisem dobil in si ga posebej tudi ne želim, saj gre pri naših uspešnih projektih vedno za tim sodelavcev, ki so vsi zaslužni za uspeh. Sem pa vesel, da je občina v letu 2002  podelila Srebrno občinsko priznanje Melaminu.

Spoštovani gospod direktor Štefanič, najlepša hvala za Vaše izčrpne in zanimive odgovore iz katerih veje pomembna  prepoznavna uveljavljenost  Melamina na konkurenčnih  evropskih in svetovnih trgih.  Za lansko uspešno poslovanje  kočevske kemične tovarne gre najprej zasluga Vam, ki ste kot direktor, skupaj z vsemi sodelavci, več kot uspešno,  premagovali številne pasti  globalne gospodarske  krize. Zato vsem skupaj želimo tudi v letošnjem letu veliko poslovnih uspehov in varno obratovanje.

Pripis: pogovor je bil objavljen v Kočevskem utripu