MARŠIČI PRI ORTNEKU
Nenavadna dolenjska cerkvica
Slovenija je prepredena s številnimi cerkvicami. Nekatere od njih so prava umetniška zakladnica. Je pa med cerkvami toliko izbire, da je pač treba vedeti, katera nas zanima in kaj ta skriva v svoji starodavni zgradbi. V nasprotnem lahko le hodimo od ene do druge, ne vedoč, kaj skrivajo v svoji notranjosti.
Številne gotske cerkve, vse poslikane s freskami so namreč v 18. Stoletju prezidali v baročne, freske pa prebelili. Spremenil se je namreč okus prebivalstva in kar naenkrat vse staro ni bilo več primerno. Tiste prave umetnine so kar naenkrat bile skrite pod novejšimi deli. Šele v zadnjem stoletju pod debelimi sloji beleža odkrivamo sledove osnovne starodavne zgradbe in freske, ki ponovno prihajajo na plano.
Prav takšna je cerkev svetega Urha v Maršičih. Med Velikimi Laščami in Ribnico pri Ortneku zavijemo proti vasi Sveti Gregor. Na poti se ustavimo v mali vasici Maršiči. Ob robu vasi je na manjšem pomolu starodavna cerkvica. Prvič je omenjena v popisu kranjskih župnij leta 1581, vendar je v osnovi precej starejša in sicer iz 15. Stoletja. Na samem začetku cerkev ni bila poslikana in so jo poslikali šele v začetku 16. Stoletja. Mojstri, ki so jo poslikali sodijo v tako imenovano hrvaško skupino. Dandanes le oko strokovnjaka ugotovi obliko prvotne cerkeve. Prezbiterij je ostal še v gotskem stilu, cerkvena ladja je bila podaljšana, strop pa povišan in narejen na novo. Prav tako je baročen tudi cerkveni zvonik.
Navkljub vsem tem spremembam, ki so dale cerkvi popolnoma novo podobo, je cerkev prav posebej vredna ogleda. Z lepo besedo dobimo ključ pri stari gospe v najbližji hiši in potovanje v preteklost se začne.
Cerkev ima tri baročne oltarje iz 18. Stoletja, a njena poglavitna vrednost je v freskah v gotskem stilu iz začetka 16. Stoletja. Severna stena je ostala praktična nespremenjena, če odštejemo okni. Navkljub temu se je ohranila kompozija Pohoda in poklona svetih treh kraljev. Prav zanimivo je prikazana Marija, ki ne sedi na prestolu, ampak na gričku, preraslem z rožami.
Poleg tega pa so se ohranile še freske na slavoloku, delu južne stene in po prezbiteriju na stenah. Na zgornjem delu slavoloku je upodobljeno Marijino oznanje. Na levi sta upodobljena sveti Andrej in sveta Katarina. Na delu južne stene se je ohranil okras tamkajšnjega stranskega oltarja z dvema slikama ena nad drugo. Predstavljeni sta deve neznani svetnici. Prezbiterij je bil v baroku povišan in ponovno obokan, tako so se freske ohranile le na stenah. Na stenah se je zato ohranila vrsta apostolov in svetnikov. Ohranjeni sta dve izvirni gotski okni. Prav na robovih teh dveh oken sta ohranjeni dve prav nenavadni freski. Prva je slika lisice v pokončni drži, ki je oblečena kot romarica v opravi, ki je prav nenavadno podobna kardinalski obleki. Gre za ostanek časov, ko se je v Sloveniji še tehtalo ali bo postala protestantska, ali pa ostala katoliška dežela. Kardinal je tako na tej freski prikazan kot izrazito zvito bitje. Nekaj metrov stran pa prikazuje še moža karikiranih potez, ki mu iz ust raste veja.
Prav po teh freskah poslikava maršičke cerkve sodi v isto skupino kot poslikave cerkve na Muljavi, Nadleska in prav tako sodijo v skupino »hrvaških slikarjev«, ki so delovali v tem delu Slovenije. Obisk starodavne cerkvice svetega Urha v Maršičih je tako umetniško potovanje v stare čase. Če nas le zanese pot v te prijetne dolenjske kraje je prav gotovo vredna našega ogleda.
