M. Miklavčič, blog: ”Halo mafija, Štefanec tukaj!”

da nam le ”naši”,

pa ni važno,

so to levi ali desni,

režejo jermene s hrbtov!

Po Štefanecu, Skazi, Praprotniku, nepremičninskem davku in razsutem proračunu vlada končno ”ukrepa”: odpušča urednike, oziroma novinarje, ki ji niso po volji, ter prepoveduje dokumentarce in, seveda, drsa v dvorani pod Mežakljo.

Sprašujem se, je to, da se pred aktualno politiko podela v hlače in umakne s programa nek dokumentarec, začetek konca neke komercialne televizije?! Težko je napovedovati, kajti ob petnajst odstotnem znižanju produkcijskih stroškov, kot so si ga že privoščili, vseeno najdejo denar za honorarje enega bivših poslancev.

Vidite, vse se da, če se le hoče!

Luštno, kajne?

A državljani v tej deželi smo trpežni. Bolj ko nam kdo laže, raje ga imamo. Bolj kot trpimo, srečnejši smo. Bolj ko nam je hudo, lepše se počutimo. Bolj ko nas tepejo, glasneje vzklikamo:”Naši ste!”

Včeraj sva poklepetala z enim kmetom, takole je dejal:” Pred dobrim mesecem so sprehajalci kakšno vejo s podrtega drevesa, ki jim je bila na poti, kar sami odmaknili, danes tega ne počno več. Raje naredijo novo stezo.”

Mar to pomeni, da se, ne le posledicam žleda, temveč tudi drugim katastrofam v našem vsakdanu takole- čez noč- prilagodimo?

Verjetno.

Ker če bi bilo kako drugače, bi že zdavnaj naredili red in se tistim, ki iz nas delajo sužnje brez pravic – uprli.

Ob slišanih in videnih strah vzbujajočih traparijah, ki so se dogajale na slovenski politični sceni, sem se nehote spomnila na besede znanega psihologa dr. Aleksandra Zadela, ki je povedal nekaj sila preroškega:”Ena večjih utvar sodobne potrošniške družbe je, da lahko postaneš karkoli in kdorkoli, ne da bi se ti bilo treba zato kaj prida potruditi.”

Zanimive besede, vredne razmisleka, kaj pravite?

Politiki se nam tudi obilo lažejo. Ni dolgo nazaj, morda kakšnih 14 dni, ko smo slišali, da nam gre na bolje. Da smo izplavali iz recesije. Mnogi so ob teh predsedničinih besedah celo izobesili zastave in naredili veselico.

A danes, ko je nepremičninski davek padel, se je pokazalo, da to nikakor ne drži. Da drek, ki smo ga pokrili s klobukom, celo vedno bolj smrdi. Lezemo in polzimo proti dnu- in to s pospešeno hitrostjo. A minister za finance se niti malo ne sekira. Če en davek ni uspel, bo pa drugi, si misli, in istočasno napove dvig DDV-ja.

Luštno, kajne?

Po njegovih stopinjah gre tudi gospodarsko ministrstvo, saj predlaga, da že pred poletjem turizmu zavijemo vrat in ga pokopljemo v najtemnejši grob. Dvigniti želijo turistične takse, ob tem pa računajo, da naj bi podražitev navrgla dodatna dva milijona evrov.

In kdo bi vse to plačal? Zvišan DDV in dvignjeno turistično takso?

Mi ali marsovci?

Luštno, kajne?

Marsikaj, kar se okoli nas dogaja, ne razumemo povsem, a če se postavimo na mesto tistega, ki nam ne gre v račun, je lažje.

Predstavljate si, da ste zaposleni kot preiskovalec in da nekoč dobite nalogo, da raziščete svinjarije, ki jih je počel nek Janez? Javnosti razlagate, da se trudite v potu svojega obraza, mediji spremljajo vsak vaš gib in ukrep, vsi vam ploskajo, ko v več milijardnih izgubah končno ”najdete” nek narobe plačan račun za 10 evrov. Ne bodi vrag!

Ko dotičnega Janeza nehate preiskovati, vam dotični Janez čez noč ponudi udobno, krasno plačano službo, ne glede na to, da je ta isti Janez pred tem odpustil več kot 700 pri njem zaposlenih ljudi. Kaj bi si o takšni zaposlitvi, še bolj pa o tem, kar se je dogajalo okoli nje, mislili?

Povejte odkrito, brez slepomišenja!

Veste, na bruhanje mi gre, ko vidim, kaj počnejo ostrižene ovce okoli mene!

Prejšnji teden je- presenetljivo- tako leve kot desne zmotilo dejstvo, da je bivši član senata KPK-ja, tisti, ki je preiskoval tudi nepravilnosti v NLB-ju, v tej isti NLB čez noč dobil dobro plačano direktorsko službo. Ne vem sicer, kako debelo kožo imajo gospodje, ki so pri tej zaposlitvi imeli roke do ramen v marmeladi, a mislim, da se nihče ni dosti sekiral. Državljani so itak že navajeni, da se jim cepi drva na hrbtu, če se jih za nameček vleče še za nos in iz njih krepko norčuje, pa res ni nič takšnega.

A gospa politika je šla nemudoma v akcijo! Raji je vrgla kost, ki smrdi po Janši, narod pa- nor kot je, je planil po njej! Preden se bodo tepci, ki glodajo kost predramili – bogvedi, kaj vse se bo ta čas še zgodilo!

Boris Štefanec, novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, pa nedvomno sodi med srečneže, ki si zjutraj, ko se pogledajo v ogledalo, lahko upravičeno rečejo: »Če je to kriza, naj kar traja«. Vsaj tako trdijo v Financah.

Jaz pa pravim: kar naj! Naj se dela norca iz nas, kolikor mu dopušča fantazija! Drugega si itak ne zaslužimo!

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.