Bodoči minister za gospodarstvo ima vsaj dva bistvena problema. Prvi je, da je ekonomska politika vlade usmerjena v napačno smer, drugi pa, da v svojem ministrstvu nima ključnih vzvodov, s katerimi bi to smer spremenil. Ključni vzvodi trenutne ekonomske politike vlade so v ministrstvu za finance in ministrstvu za delo. Deloma tudi v ministrstvu za infrastrukturo, ko gre za zagon nekaterih infrastrukturnih projektov, s katerimi bi spodbudili okrevanje gospodarstva.
V Sloveniji imamo trenutno preko 130.000 brezposelnih, ob tem pa rekordno število mladih išče delo v tujini. Bruto domači proizvod se bo tudi letos po napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj znižal še za dodatna dva odstotka. Pri tem ne gre zanemariti, da se bodo gospodarstva osrednje Evrope in Baltika po izračunih Evropske banke za obnovo in razvoj letos okrepila za 2,2 odstotka. Državni dolg narašča najhitreje v naši zgodovini in trenutno znaša že rekordnih 24,5 milijarde evrov. Samo v letu dni, odkar je na oblasti nova vlada, se je povečal za dodatnih 7,7 milijarde evrov. Slovenija je bolj kot kadarkoli do sedaj odvisna od tujih finančnih trgov. Najbolj zaskrbljujoče pri tem je, da vlada vsakokratno novo zadolžitev po relativno visokih obrestnih merah razglasi za uspeh. Novi minister za gospodarstvo bi se moral zavedati, da v ekonomiji nobeno kosilo ni zastonj in da bo te visoke dolgove treba vračati. Strategija “puf na puf” oziroma strategija najemanja vedno novih in novih dolgov v nedogled ne bo mogoča. Uravnoteženje proračuna z dvigovanjem davkov ne bo mogoče. Davki namreč še nikoli niso bili tako visoki, kot so trenutno. V zadnjem letu dni je vlada Alenke Bratušek zvišala DDV, z odpravo indeksacije davčnih razredov povišala dohodnino, uvedla novi davek na nepremičnine in dodatne prispevke za avtorske in pogodbene oblike dela, dvignila ceno vinjet ter povišala sodne takse. Zato bi se moral minister zavzemati za strukturne reforme, s katerimi bi racionalizirali javno porabo, to pa je spet v pristojnosti drugih ministrstev.
Vzvod, ki bi ga novi minister za gospodarstvo lahko imel, je črpanje evropskih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo je pred dvema letoma postalo organ upravljanja teh sredstev. Težava novega ministra je, da je vlada s 1. januarjem 2014 ustanovila samostojno vladno službo, ki je po novem pristojna za črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Tako je ostal novi minister za gospodarstvo tudi brez tega vzvoda. Pri črpanju evropskih sredstev sicer vlada pravi organizacijski kaos, pristojnosti in odgovornosti niso jasno razmejene. Ustanovitev nove samostojne birokratske enote bi lahko povzročila dodatni zastoj na tem sicer zelo pomembnem razvojnem področju. Trenutno stanje črpanja evropskega denarja je sicer na meji katastrofe. V programskem obdobju 2007-2013 smo namreč od skupno 4,8 milijarde evrov do konca minulega leta počrpali le okrog 2,9 milijarde oziroma samo 60 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, čeprav bi jih bili glede na že podpisane pogodbe lahko že 90 odstotkov.
Več lahko preberete v Večeru.
