Po tistem, ko je pred četrt leta moral Ciper zaprositi za finančno pomoč, so špekulanti na mednarodnih finančnih trgih ugibali, katera bo naslednja država z obrobja evrskega območja, ki bo potrebovala mednarodno pomoč. Slovenija je bila takrat najbolj očitna kandidatka. Spomin na politično krizo, ki je botrovala spremembi vladne koalicije, je bil še svež, nova vlada je dajala nejasne signale glede nadaljevanja varčevalne politike predhodnice, nič ni kazalo, da bi bila sposobna obvladovati proračunski primanjkljaj in napovedi glede krčenja slovenskega gospodarstva so bile vse bolj dramatične.
Čeprav se javnofinančna in makroekonomska slika Slovenije v tem času ni prav nič izboljšala, nismo več v prvi vrsti najbolj problematičnih držav, ki bi potrebovale reševanje in finančno pomoč mednarodne skupnosti. Težave se zaostrujejo v državah, ki so že pod nadzorom trojke in so že bile deležne pomoči. Vladna kriza na Portugalskem in zahteve po spremembi pogojev, pod katerimi je bila dodeljena pomoč Irski in Cipru, so na evropski sceni zasenčile naše težave.
Evropsko komisijo je vlada začasno pomirila z obljubo varčevalnih ukrepov, višjih in novih davkov in privatizacijo. Težave drugih bolj zadolženih članic evrskega območja so tako velike, da tudi karajočega tona komisije, češ da v Sloveniji sanacija ne teče najbolje in da ne vodi k okrevanju gospodarstva, širša mednarodna finančna javnost ni opazila.
Več: Družina
