Patria je politični proces. Ne zato, ker bi bil nujno politično voden, temveč ker ima vse od začetka seizmične učinke na slovenski politični prostor ter razdiralne posledice za demokracijo v Sloveniji. Ta, kot smo utemeljili na več kot 400 straneh zbornika Evropska Slovenija, ni in še nekaj časa ne bo normalna država. To je treba poudariti v uvod razmišljanja o pravnih posledicah sodbe finskega sodišča v zadevi Patria.
V normalnih državah zadeva, kot je Patria, ne bi potekala že malodane celo desetletje. Finski primer se je na prvi stopnji zaključil prej kot v pol leta, in to z “in dubio pro reo”. V pomanjkanju dokazov za domnevno storjeno kaznivo dejanje so bili finski obtoženci oproščeni. Spomnimo, tako so za slovenski primer napovedovali pred sodbo, kakor tudi v kritiki po njej, tisti pravni strokovnjaki, ki se niso povsem pustili zapeljati svojim političnim čustvom. Te pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Patria je tako popolnoma razgalila slovensko pravno stroko v akademskih vodah in na sodiščih. Zadeve so šle celo tako daleč, da se je ena od sodnic višjega sodišča v Ljubljani spozabila in za pogum ob izdani nepravnomočni obsodilni sodbi, takšni torej, ki ne uživa pravne domneve pravilnosti, svoji kolegici celo javno čestitala. Tudi sicer je bilo ogromno medosebnega pravniškega obračunavanja na nivoju, ki ga prenese le še papir. Tistim, ki smo želeli svoja strokovna stališča javno predstaviti ad rem na forumu ljubljanske Pravne fakultete, pa so najprej želeli zavezati usta, nato pa so nas ustrezno politično pobarvali v za to posvečenih medijih.
V takem kontekstu je težko racionalno razpravljati o morebitnih pravnih posledicah finske oprostilne sodbe. Spet zato, ker se pozornost javnosti vselej usmerja na polje iracionalnega, v katerem bo slednjič, ne glede na izid pravnomočne sodbe v Sloveniji, ključno, kdo komu verjame in kdo ne. Kako naj si sicer razlagamo medijske poudarke, ki so po vrhu vsega še (namerno?) napačno prevedeni, da sodišča, pa naj si bo to avstrijsko ali finsko, ob izrečeni sodbi vselej še dodajo, da obstaja resen sum oziroma pravilno: razumni dvom, da so podkupnine vendarle bile izplačane. Skratka, napovedujem, ko bo padla pravnomočna sodba v Sloveniji, bomo le redki tisti, ki nas bo zanimala ad rem. Velika večina se bo zatekla v verovanje svojim posvečenim voditeljem: političnim in medijskim.
Kakšen je torej pomen finske sodbe? Relativen. Sodba ni nepomembna, prav tako pa na njeni osnovi ni mogoče potegniti neposrednih zaključkov za slovensko zadevo Patria. Nepomembna ni zato, ker skupaj z avstrijskim in slovenskim delom tvori enovito celoto. Če je bilo kaznivo dejanje zares storjeno, potem se mora vleči vzročno-posledična rdeča nit, kot je bilo očitano, od Helsinkov prek Avstrije v Ljubljano in nazaj. Pri čemer opozarjam, da so v Avstriji zaenkrat izrekli obsodilno sodbo, v Ljubljani pa eno oprostilno in eno obsodilno.
Več lahko preberete v Večeru.
