Začela se je napovedana rekonstrukcija Ustavnega sodišča. Jeseni mandat nastopita nova sodnika, ki ju je pravkar izvolil Državni zbor. Mediji so ju najavljali in predstavljali zelo kičasto, v kontrastnih barvah. Starejši moški in mlajša ženska. Sodne izkušnje in mladostna zagnanost. Ena sama, za slovenske razmere povsem nenavadna harmonija. Zakaj? Ker je bil vendar dosežen politični kompromis: en desen in en levi kandidat.
Tako je to. Leta 2016 so v Sloveniji končno vse karte na mizi. Doslej smo se še pretvarjali, da naj bi bili ustavni sodniki vrhunski pravni strokovnjaki, sposobni sistemskega ustavnopravnega, celo filozofskega naziranja. To naj bi bili posamezniki, ki s svojo strokovno persono, pripoznano ne le v pod-alpski provinci, temveč tudi onkraj Karavank, uživajo velik ugled med stroko in širšo politično javnostjo za to, kar so in kar so strokovnega dosegli.
Danes je vse to pretvarjanje končno postalo odveč. Ključni, morda celo edini, javno-prostorsko podprt, kriterij izbire ustavnega sodnika na Slovenskem je politična orientacija posameznika. Z drugimi besedami in še bolj natančno: moraš biti ravno prav desen ali ravno prav lev, da se v parlamentu tvoji in tvoje potegnejo za tebe, tako da greš mirno, čeprav z medijsko predstavitvijo v predsedniški palači, čez politično Rdeče morje.
Slednje poraja vsaj dvoje sprevrženih posledic. Prvič, motivacija ustavnosodnega kadrovanja postane udinjanje našim ali vašim politikom; ravno pravšnje odmerjanje besed; to da se preveč ne zameriš komurkoli; skratka strateško taktiziranje na plečih ustavnega prava. Drugič, to nujno privede do razvrednotenja institucije Ustavnega sodišča. Če je glavni kriterij izbire ustavnega sodnika njegov politični nazor, potem Ustavno sodišče ne more biti drugega kot politična institucija. V nasprotnem primeru bi šteli drugi, pravno-meritokratski kriteriji. Ker ne štejejo, je Ustavno sodišče še en politični organ več, ki pa ga ne potrebujemo in mu zato tudi ne zaupamo.
To še ni (povsem) opis aktualnega stanja na Ustavnem sodišču, je pa ilustracija tega, kar se bo zgodilo, sledeč logiki, ki ji je, morda celo po dobronamernem prišepetavanju dela pravne stroke, veselo sledila politika in zraven tudi kandidata. Ker ju cenim, me preseneča, da nista ne le medlo, temveč zelo ostro protestirala proti taki brutalni politični logiki, ki sta jo sedaj s svojo izbiro pozlatila. In s tem postavila precedens. Še enkrat več obstajajo odlični obeti za to, da bo narobe postalo prav.
Pri opisanem dogajanju je prav tako povsem zatajila slovenska pravna stroka, ki je prva poklicana, da vzdržuje nivo razprave in izbire. Tako pa se je, kako predvidljivo, zatekla v ad personam, selektivna obračunavanja, utemeljena, kot je v Sloveniji itak praksa, na tisočletnih medosebnih zamerah. V takem žalostnem stanju je logično, da tempo na svoj lastni način prevzame in diktira politika v ožjem smislu.
Več lahko preberete na iusinfo.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
