Leto razodetij: Levica ekstremistična stranka, ki ji Slovenija ni intimna opcija

Andrej M. Poznič: Leto razodetij. Ne bomo te pozabili, čeprav bo spomin boleč.

Hvala 2020. Ne bomo te pozabili, čeprav bo spomin boleč. Dobrodošel 2021. Upam, da ima tvoja malha lepše obete, čeprav bo tvoj začetek skromen in nosiš s seboj dediščino COVID-19. A vsak začetek nas napolni z upanjem, da bo boljše. Zato se veselim nove številke na koledarju!

Težko je pisati o lanskem letu. Nič dobrega ne znamo povedati o njem. Pa vendar, v vsej svoji nadležnosti, je lahko izvir spoznanj, ki nam lahko dobro služijo. Tem spoznanjem pravim razodetja. Kdor še uporablja pamet, lahko od letos spet vidi nekatere stvari, ki so se v treh desetletjih svobode in demokracije morda zatemnile.

Levičarji, dediči KPS tudi leta 2020 niso ponotranjili demokracije

Zanje je demokracija isto kakor »mi smo na oblasti«. Zdaj, ko so opozicija, histerično in z vsemi sredstvi (medijskimi pritiski, laži, podkupovanja, grožnje, infiltracije v politične stranke, pa tudi z zagrizeno vztrajnostjo, ko jim dajo košarico), ki jih poznajo, spodkopavajo stabilnost oblasti. Da pri tem deželo porivajo v nestabilnost in kaos, jih ne moti. Take razmere so jim pisane na kožo, kajti v kalni vodi  najlažje ribarijo. Bistvo demokratičnega sistema je notranje sprejetje drugače mislečih, ki se združujejo v politične skupine in tekmujejo na volitvah, ne kot sovražnika, ampak kot tekmeca. Kdor zmaga na volitvah ima pravico do vladanja. Drugi pa iz opozicije nadzorujejo, da ne pride do korupcije in sodelujejo, da se državo tako upravlja v miru in pravičnosti, da pošteni državljani lahko čim boljše živijo. Vsega tega pa današnja opozicija ne zmore.

Da niso sprejeli demokracije priča tudi poklon Kidriču, ki so ga letos obeležili SD-jevci.

To je približno tako, kot če bi se Nemci danes klanjali Hitlerju. No, oni nimajo niti enega spomenika temu človeku. Naš tiran pa ima svojega pred vladno palačo in osrednjim kulturnim hramom!

Ko je januarja Šarec nepričakovano, v trenutku razsvetljenosti, odstopil, je omogočil nastanek sedanje koalicije. Svoje dotedanje sopotnike, s katerimi so si bili stalno v laseh, pa je nepripravljene odslovil od oblasti. Očitno se od tedaj bojijo, da bi prišle vsaj nekatere od njihovih prijateljskih pogodb in drugih nečednosti v javnost. Od trenutka, ko so se začeli pogovarjati o normalni vladi, so začeli vsak tak pogovor etiketirati s klasično levičarsko tehniko diskvalifikacije in demonizacije. Kolikokrat smo slišali njihovo kletvico št. 1 »fašizem« in kolikokrat št. 2 »orbanizem«. Janšizem so si izmislili potem. Pa so to prividi, ki jih vidijo le od strahu zaslepljeni. Nič od tega namreč ni res. Resnica je, da je vlada zdaj bolj pluralna kakor je bila pred letom dni. Da je boljša, ni dvomov.

Da je Janševa vlada operativna in da dobro premaguje tudi drugi val, je težko vedeti, ker MSM tega ne povedo. Pamet pa!

Kasta privilegirancev

Lani smo spoznali, da res imamo kasto privilegirancev, ki dobiva resnično velikanske zneske iz proračuna. Pri tem so iznajdljivi kakor zna biti le tat. Pravijo si kulturniki, nevladniki, strokovnjaki, vsi so pa državni plačanci. Kdo bi si predstavljal, da si razdeljujejo tudi milijone od »nerazporejene dohodnine« in to na ministrstvu, ki z NVO-ji nima kaj početi? Kdo bi si predstavljal, da je na tisoče takih, ki jim država velikodušno podarja status »kulturnik« in tako omogoča sladko brezdelje? Malo tukaj, malo tam, pa je 300 milijonov kmalu razdeljenih. Ni čudno, če je nemogoče uravnotežiti proračun.

Spoznanje je boleče, ker vsi plačujemo ta novi razred od katerega imamo samo glavobole in nerazumne stvari, kakor je agenda LGTB in teorijo spola, ki uničujeta sam ustroj naše civilizacije.

Ko se strokovnost razume kot levičarstvo

Spoznali smo, da so levičarji vseskozi politično kadrovali. Ni važno, kako si slab, važno je, da si naš. Seveda so tako brihtni – ker inteligentni so in to zelo! – da vedno ohranijo videz demokratičnosti in pluralnosti z logiko »enega tebi, sto meni«, ampak večino skrbno ohranjajo in jo potem tudi po ideološki poti uporabljajo. Tako so letos zlorabili US, ki je izgubilo svoj ugled, o Upravnem sodišču ne bi izgubljali besed … pravosodje je spolitizirano, saj se tam nihče ne sramuje, da »nosi rdeči zvezdo« in še manj, da jim ESČP očita kršenje človekovih pravic. Namesto, da bi take sodnike odslovili, ker so nestrokovni in s sodbami kršijo človekove pravice, pa jih povišujejo in povzdigujejo, predvsem pa branijo in se sprenevedajo, da je vse v redu. Spolitizirane so službe varuha človekovih pravic, informacijskega pooblaščenca in onega za enake možnosti… vsi trije složno in pod plaščem stroke, podpirajo levičarsko ideologijo, ki je protidemokratična in proti normalna. Kakor je izjavil Odbor za kulturo v DZ: »treba je nehati s političnim kadrovanjem«. Lepo so zapisali. Vse kadrovanje levičarskih vlad je bilo politično in strokovnost razumejo kot levičarstvo.

Dobili smo potrdilo, da je Levica ekstremistična stranka, ki ji Slovenija ni intimna opcija.

Njena moč je v mladih, ki so tako vzgojeni, da jim je vse, kar je slovensko, demokratično, pomladno, desno avtomatično »politično« t.j. negativno. Levičarstvo pa naravno stanje, ki so mu naklonjeni. A kaj, ko se levičarstvo nikjer ne obnese in prinaša samo revščino. 15.000 mladih je letos reklo Sloveniji zbogom in odšlo, ne v Venezuelo, ampak na neokapitalistični Zahod.

Neuravnotežena medijska krajina ustvarja mit, da vlada slabo komunicira z javnostjo

Spet se je nedvoumno pokazalo, da je medijski prostor hudo enostranski, pristranski in enakomisleč. RTVSLO in POPTV z orkestrom pigmejskih medijev, so nam letos lagali, proizvajali afere, širili paniko in slabo voljo, vedno znova sejali razdor in omogočali dostop do ekranov in mikrofonov, vedno istim sejalcem sovraštva in kritizerstva. Včasih se zdi, da imajo uredništvi enih in drugih, skupna srečanja in se dogovorijo kako in kaj bodo širili svojo levičarsko agendo. Upanje obstaja, da bo novi lastnik komercialne televizije, stvari nekoliko uravnotežil. Zaradi te neuravnoteženosti med nami živi mit, da vlada slabo komunicira z javnostjo.

Nihče pa se ne vpraša ali mediji ne posredujejo popačene slike in zlohotne interpretacije že tako hitro spreminjajočega se ukrepanja ob epidemiji in zakaj smo vsi utrujeni in slabe volje, če ne zaradi MSM, ki prav to stanje že 10 mesecev gojijo.

Leto 2020 je leto, ko smo se borili proti epidemiji, levičarjem navkljub. Zaradi njihove protipropagande, ker jim to služi v boju za oblast mimo volitev, nam ne uspeva. In vendar nas bolezen še ni premagala! Tu se vidi kaj pomeni peta kolona. Pri boju zoper epidemijo je potrebna vztrajnost. Zavedati se moramo, da rezultatov ne bomo dobili v nekaj tednih in da bo potem potreba še dolgo časa, morda deset let, modro in skromno živeti, da bomo ohranili dostojno življenje, svobodo in demokracijo, ki jo tako ogrožajo hegemoni iz ozadja.

Lansko leto nam prinaša še mnoga druga spoznanja. Vsak lahko najde še kakšno drugo razodetje, osebno, družinsko, vaško ali narodno in državno, ki mu bo pomagalo razumevati naš prostor in čas.

Hvala 2020. Ne bomo te pozabili, čeprav bo spomin boleč. Dobrodošel 2021. Upam, da ima tvoja malha lepše obete, čeprav bo tvoj začetek skromen in nosiš s seboj dediščino COVID-19. A vsak začetek nas napolni z upanjem, da bo boljše. Zato se veselim nove številke na koledarju!