Kritika konservativna: Nasvidenje, mister Mussomeli!

V teh dneh je ameriški diplomat Joseph Mussomeli zapustil službovanje kot veleposlanik Združenih držav Amerike v Ljubljani in odšel nazaj v svojo deželo v zasluženo penzijo. Mediji in javna grla (ter seveda tudi domorodsko ljudstvo) imajo o Mussomeliju zelo deljena mnenja. Če bi na hitro pregledali le tista, ki se nočejo vrednostno opredeliti do njegove 4-letne pojavnosti v Sloveniji, bi največkrat zasledili pridevnik kontroverzni. Vendar, kaj je tisto, kar je bilo za nas tako kontroverznega pri njemu?

Le hiter pregled njegovega udejstvovanja nam pokaže, da je Mussomeli nedvomno bil zelo izkušen diplomat, države v katerih je služboval pa so zelo oddaljene od slovenske realnosti. Egipt, Filipini, Šrilanka, Bahrajn in Kambodža. Tik preden je prišel v našo skupnost, pa je služboval kot Veleposlanik ZDA v Kabulu. Slovenija seveda spada med tiste države, ki so strateško povsem nepomembne, zato je seveda dobra destinacija za zaslužne diplomate, ki se morajo malo odpočiti ali pa jim manjka kakšno leto do penziona. In tako je tudi Mussomeli, ko je zapustil Afganistan, prišel k nam na počitek za nekaj let. Še sam je izjavil, da so mu v Washingtonu dejali, da je »Slovenija urejena družba brez težav.« Nič lepšega, noge po kavbojsko na mizo, vsake toliko pa se prikažeš na kakšnemu visokemu srečanju. Vendar ne. Mussomeli je prejšnjo izjavo dopolnil: »Seveda se ne bi mogli bolj zmotiti.«

I’m an Alien, I’m an American in Ljubljana

V bistvu obstajata dva načina biti tujec v Sloveniji. Prvi je tisti, ko prideš, se zaljubiš v lepo pokrajino in lepa dekleta, si kupiš hišo v Prlekiji ali stanovanje v Piranu, po možnosti delaš pol leta v domovini in pol leta živiš tu ali pa preprosto delaš prek interneta. Nikoli se ne naučiš jezika, nikoli ne gledaš poročil, ko ti govorijo o politiki, se strinjaš z vsem povedanim in predvsem se nikoli tu ne zaposliš. Takšni tujci živijo sanjsko Slovenijo in vsi jih imamo izredno radi, saj nas legitimirajo, da res živimo v najlepši državi v vesolju.

Obstaja pa druga oblika tujcev. Teh pa praviloma ne maramo preveč. To so tisti, ki se preselijo v naše konce in želijo z nami živeti svoje življenje. Želijo se zaposliti, delati z nami, se zares pogovarjati z nami, želijo poslušati novice in primerjati tukajšnje dogajanje s tistim v njihovih državah, želijo se pogovarjati o tukajšnji politiki in povedati svoje mnenje o določenih temah. To so tisti, ki ne hodijo za nami z odprtimi usti, češ kako je vse tukaj pri vas izredno in prelepo, temveč tudi povejo, katera jed jim ni najbolj všeč, tudi skritizirajo ceste, smučišča, našo vožnjo z avtomobili, urbanistične zasnove, glasbo, ki jo poslušamo, pa birokracijo in nemogočo zaposlovalno politiko itd. No, takšen tič je bil Mussomeli.

Vendar zmotno je misliti, da je Mussomeli to govoril, zato ker nas je mrzil. Niti zato, ker je vihal nos nad nami. Ali, da je skoz njega svetovni hegemon vršil pritisk na slovensko politiko, kot bi se izrazil sosed Svetlane Makarovič.

Chesterton je nekoč dejal, da ženska ne kritizira moškega zato, ker ne pozna njegove moške narave in ga zato hoče priličiti svojim predstavam. Ravno obratno, pravi veliki mislec. Ko ženska ljubi moškega, ga kritizira ravno zato, ker ga pozna in ve, da bi lahko bil boljši, kot je sedaj.

Če to prenesemo na opise dveh tipov tujcev v Sloveniji, bi lahko dejali, da prvi tujec sploh ne mara zares Slovenije, on namreč ljubi le svojo lastno impresijo Slovenije, ki jo je v nekem trenutku dobil in jo želi za vedno obdržati. Zato te impresije noče mazati s poznavanjem prave, konkretne Slovenije. Drugi pa, nasprotno, toliko ljubi Slovenijo, da je pripravljen investirati svojo osebo vanjo. Hoče biti del življenja te dežele toliko, da je po svoji moči pripravljen se zastaviti kritiki, mobingu in zasmehovanju, da bi to lepo, vendar problematično dekle, kolikor se da spravil k polnejšemu življenju in razvoju njenih talentov, ki jih, zaradi lastnih inhibicij, trenutno ne zmore.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.