Mislim, da se Janez Janša z Gregorjem Virantom in ostalimi strankami zavedajo grozovitosti rezov, ki jih mora storiti Slovenija, če želi na pot ozdravitve. Ob Janševi sposobnosti organizacije in “vahtarjih” iz koalicije, ki bi Janši preprečevali vročekrvne poteze, se mi zdi to kombinacija, ki lahko razreši neznansko zamotano situacijo.
Nasprotno pa, Milan Kučan, njegov “štab”, Zoran Janković, Danilo Türk in ostali, še vedno sadijo rožice (čeprav vsak otrok ve, da takšna varčevanja, ne morejo biti neboleča), saj želijo le oblast zaradi oblasti. In njihova volja in želja je neizmerna. Verjetno tudi strah v kosteh, saj javnost ne ve, kaj vse je zakopano po arhivih in čaka na Igorje Omerze, da odkrijejo. Pa tudi oni ne vedo, če so uničili vse dokaze svoje temne preteklosti. Zaradi enega in drugega, zaradi oblasti zaradi oblasti in zaradi strahu pred sodbo zgodovine, ne bodo odnehali.
Dušan Semolič in Branimir Štrukelj že dvigujeta glave in grozita s kataklizmo. Kučan, Janković, Türk pa raje zrušijo državo, kot pa da bi pomagali, da jo neka druga politična opcija popelje na pot ozdravitve. Čeprav sem po naravi optimist, sem prav zaradi tega srednjoročno pesimist glede rešitve iz krize.
Kot sem že nekajkrat dejal, rešitev iz eknomske krize je politična. Šele politični odhod Milana Kučana bo omogočil nastanek neke moderne levice in politične sredine ter desnice. Janez Janša se ne bo mogel več izgovarjati na botra levice in njegova vloga bo postala veliko bolj prozaična. Prav tako ne bo več potrebe in možnosti, da imamo za predsednika države nekoga, ki je direktni eksponent neke neformalne politične skupine.
Več: Finance
