Katavotronoma na Planinskem polju
Jesen odene gozdove, polja in travnike v jesenske barve. Sprehod po notranjskem krasu je tako prava poezija barv. Planinskem polju je tako prava paša za oči. Na južnem robu polja iz Planinske jame priteče Unica. Po širnem Planinskem polju v meandrih teče mimo Ravbarjevega stolpa, razvalin dvorca Haasberg, vasi Planina, po širnem Planinskem polju do ostenja pod Logaško planoto.
Že kar nekaj sto metrov pred Logaško planoto številni požiralniki začno požirati vodo reke, ki kot Ljubljanica spet pride na površino pri Močilniku na Vrhniki. Ob večjih vodostajih se Unica prebije do samega ostenja planote in tam v dveh mogočnih požiralnikih izgine v celoti v podzemlje. Navkljub temu dostikrat požiralniki ne zmorejo požreti vse vode in takrat polje postane občasno jezero. Da bi kmetje travnike na dnu Planinskega polja lahko čim dlje kosili je bilo potrebno poskrbeti, da jezero vztraja na jezeru čim krajši čas.
Zato so že v 19. stoletju pod vodstvom gozdarskega inženirja Wilhelma Puticka zgradili Katavotronome. Vse skupaj izgleda kot nekakšna orjaška mišolovka. Železno ogrožje preprečuje, da bi voda plavlje odnesla v podzemlje in zamašila požiralnike. Pogled na Katavotronome je prav posebej impozanten v trenutku, ko je vode toliko, da v mogočnem slapu pada v globino.
