Julij Borisovič Hariton

Bil je ruski nuklearni fizik in je bil eden izmed očetov prve Sovjetske atomske bombe. Sodeloval je tudi v ekipi, ki je razvila prvo Sovjetsko termonuklearno orožje.

Rodil se je 27. februarja 1904 v judovski družini v Sankt Peterburgu. Njegov oče je kot novinar delal za časopis Rech. Mati pa se je leta 1910 preselila v Berlin s drugim možem. Njegov oče je bil leta 1922, po dekretu Lenina, izgnan iz Rusije v tako imenovanih filozofskih ladjah v Latvijo. Po aneksiji Latvije pa je bil aretiran in poslan v gulag kjer je umrl. Ko pa je pričel s tajnim delom in poizkusi, so mu prepovedali tudi stike z materjo.

Po osnovni šoli je med šolanjem na drugem nivoju hkrati delal kot knjižničar in kasneje sluga. Nato je najprej študiral na Leningrajski politehnični šoli. Sprva je študiral elektromehanično smer, kasneje pa se je preusmeril na fiziko in matematiko. Prvo njegovo znanstveno delo je bilo leta 1924, ko je odkril kovinske pare ob kondenzaciji. Leta 1926 je šel v Anglijo kjer se je ukvarjal s iskrenjem in odnosu med gama sevanjem in snovjo. V tem času ni direktno delal v raziskavah nuklearne fizike, a ga je ta veja raziskav zelo pritegnila in je postala potem njegovo življenjsko delo.

Od leta 1931 do 1946 je bil na čelu zelo znanega eksplozijskega laboratorija na Inštitutu kemične fizike v Sovjetski zvezi. V času pred vojno je skupaj z Jakovom Zeldovičem delal izračune verižne reakcije s uranom. Njuni izračuni so tudi osnova moderne fizike reaktorjev Leta 1946 so odprli Raziskovalni inštitut eksperimentalne fizike, katerega vodstvo je prevzel. V tem inštitutu so zbrali vse najboljše fizike Sovjetske zveze. Leta 1946 so tako v njem izdelali prvo atomsko bombo Sovjetske zveze. Leta 1953 pa še vodikovo.

Bil je zelo eminenten Sovjetski znanstvenik in je dobil vrsto priznanj Lenina, Stalina in ostalih nagrad Sovjetske Zveze.

Umrl je v Sarovu 18 decembra 1996.

Foto: Forum forumov