Se še spomnite, kaj je bil vrhovni nacionalni interes v časih nekdanje Jugoslavije? Večina vas je verjetno še premlada, da bi to doživela. Ob ohranitvi “dosežkov revolucije”, “bratstva in enotnosti” ter “socialističnega delavskega samoupravljanja” so nas v osemdesetih letih naravnost morili z nacionalnim pomenom jugoslovanske vojske.
V nacionalnem interesu je bilo, da imamo četrto najmočnejšo armado v Evropi. Da začnemo izdelovati “supersonična”, nadzvočna vojaška letala. In da imamo mega vojaško parado ob 40. obletnici osvoboditve. In da v ta namen vzdržujemo največji delež izdatkov za vojsko v Evropi.
Branik socialističnega standarda
Zakaj že? Ja, zato vendar, ker bi samo močna Jugoslovanska ljudska armada (JLA) lahko zaščitila beden socialistični standard, ki nam ga je zagotovila komunistična partija. Samo JLA bi nas lahko zaščitil pred vdorom kapitalizma. Kapitalizem pa bi utegnil uničiti to “blaginjo”.
Vem, danes se vam zdijo to neumnosti. Toda takrat so jih jemali zelo resno. Smrtno resno. Če je kdo javno podvomil o tem ali pisal o tem, je časopis čakala najmanj cenzura članka ali prepoved tiskanja cele številke in pa seveda proces proti avtorju in odgovornemu uredniku. Leta 1985 sem v srednji šoli napisal prosti spis proti vojaški paradi v Ljubljani in proti poneumljanju z vojaškim nacionalnim interesom. Dobro se še spomnim bledega obraza učiteljice slovenščine, ko je prinesla ocenjene spise in stavka: “Jože, zaradi tega te lahko zaprejo.”
No, težave so sicer res prišle, vendar smo jih preživeli. Bolj kot ti “resni zagovori” mi je ostala v spominu poznejša debata v razredu, v kateri sem ostal osamljen s svojimi stališči. Med sošolci in sošolkami je prevladalo stališče, da je fajn, da imamo vojaško parado, ker bodo tako tujci videli, kako vojaško močni smo in si nas ne bodo upali napasti.
/ … /
Domet slovenske politike
Kmetijski minister Židan je povedal, da Mercatorja ne smemo prodati, ker prek njega slovenska živilska podjetja veliko prodajajo na slovenskem trgu. Da bi prek njega prodajala na trgih nekdanje Jugoslavije ali da bi kdorkoli sploh prodajal živilske izdelke kjerkoli razen na domačem trgu, pa je označil kot eno največjih zmot zadnjih desetletij. Jasno, globalna živilska podjetja Nestle s kavo, Kraft s čokolado milka in Heineken s pivom so popolni amaterji.
Gospodarska ministrica Radićeva pa je svojega kolega nadgradila s še bolj talibansko idejo, naj Mercator kupijo kar domači dobavitelji. In pri tem povsem pozabila, da je pod njenim okriljem resor, ki se ukvarja z varstvom konkurence in se bojuje proti nedovoljenim vertikalnim integracijam oziroma možnim izkoriščanjem teh povezav. Radićeva je tako v enem samem stavku povedala, da nima pojma o konkurenčni zakonodaji, katere skrbnica je po svoji funkciji.
V enem stavku je porušila to, proti čemur se je nekdanji varuh konkurence Jani Soršak tri leta bojeval (proti potencialni zlorabi vertikalne povezave med skupino Pivovarne Laško, Istrabenza in Mercatorja). In v enem stavku je porušila to, kar je zdajšnji vršilec dolžnosti varuha konkurence v istem trenutku naredil – namreč prepovedal je razpolaganje z delnicami Mercatorja v lasti skupine Pivovarne Laško, da jih ta ne bi mogla prodati Agrokorju, ki bi s tem lahko ustvaril vertikalno integracijo z Mercatorjem (kar je sicer ob dve- do štiriodstotnem tržnem deležu Agrokorjevih izdelkov v Sloveniji res genialen argument).
Več: Finance
