Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Evropo potapljajo španske banke, Slovenijo pa novi bančni škandali.
Evrsko območje se te dni trese zaradi bančne krize v Španiji, pri nas pa se bančni sistem utaplja pod bremenom slabih terjatev bank in novih bančnih škandalov. Ker bo jutri skupščina NKBM odločala o predlogu, da se za nadzornika imenuje član SDS Igor Marinšek, ki je bil v času prve Janševe vlade glavni nadzornik zdaj potapljajoče se NLB , se odpira vprašanje, ali je premier Janša pogoltnil predvolilno obljubo, da bo zahteval odgovornost za slabe bančne naložbe.
Bančni alarm iz Evropske komisije
Minuli teden je evropska komisija (EK) objavila analizo gospodarskih razmer v Sloveniji, kjer je kot veliko težavo poudarila razmere v bančnem sistemu (In-Depth Review for Slovenia, European Commission, 30. maja 2012). Poročilo EK kot najbolj problematično omenja hitro rast slabih terjatev bank, ki jih bančni komitenti poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni. Podatki iz grafa o deležu slabih terjatev v državah evrskega območja prinašajo Sloveniji skrb zbujajoče sporočilo, da se uvrščamo med države z največjim deležem slabih bančnih terjatev, saj te dosegajo že 12,1 odstotka vseh bančnih terjatev (glej graf Slabe bančne terjatve v državah evrskega območja).
Poročilo EK razkriva tudi podatke o deležu slabih terjatev v NLB, ki do zdaj slovenski javnosti niso bili znani. Podatki iz grafa o deležu slabih terjatev v NLB kažejo, da je naša največja banka še veliko večji bančni bolnik kot celoten bančni sistem, saj je delež slabih terjatev v NLB konec prejšnjega leta dosegal kar 21,3 odstotka vseh njenih terjatev (glej graf Slabe terjatve v NLB in slovenskem bančnem sistemu).
EK svari politike in Banko Slovenije
Evropska komisija je našo državo pozvala k nujni sanaciji celotnega bančnega sistema, ki se vse bolj utaplja pod bremenom slabih bančnih terjatev, saj banke zaradi njih ustvarjajo tekoče izgube, kar zmanjšuje bančni kapital, omejuje bančno kreditiranje preostalega zdravega gospodarstva in povečuje zahteve po vedno novih bančnih dokapitalizacijah. Konec junija formalno poteče rok, ki ga je dobila Slovenija od EBA, da dokapitalizira NLB najmanj za 400 milijonov evrov.
Po mnenju EK bi morala Slovenija vzpostavitvi povsem nov, dolgoročno vzdržen model gospodarske rasti, ki bi temeljil na boljšem korporativnem upravljanju bank in podjetij, politično neodvisnih bančnih nadzornikih in menedžmentu ter učinkovitejšem nadzoru bančnega sistema, za katerega je pri nas odgovorna Banka Slovenije.
Je premier Janša sploh prebral poročilo EK?
Banka Slovenije je decembra 2010 v poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da tuje raziskave kažejo, da »je večina kreditnih tveganj ustvarjena v obdobju rasti, ko banke uporabljajo ohlapnejše standarde pri odobravanju posojil« (BS, Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2010). Podatki iz grafa o medletni rasti posojil sporočajo, da je bil v slovenskih bankah in tudi v NLB največji delež posojilnih tveganj ustvarjen v obdobju velike rasti kreditiranja na vrhuncu gospodarske konjunkture v letih 2007 in 2008, ko je bil prvi nadzornik NLB Igor Marinšek, sicer član SDS in kot tak preverjen Janšev politični kader (glej graf Bančna posojila nebančnemu sektorju).
Očitno si premier Janša ni prebral poročila EK iz minulega tedna, da mora Slovenija nujno spremeniti prakso korporativnega upravljanja bank in za nadzornike bank imenovati profesionalne kadre brez političnega predznaka. Sicer na jutrišnji skupščini delničarjev NKBM, ki je v večinski državni lasti, za nadzornika banke ne bi bil predlagan isti Igor Marinšek.
Kaj je JJ obljubil pred volitvami?
Janša je v predvolilnem intervjuju za Finance oktobra lani obljubil, da bo ob vnovični vrnitvi na oblast zahteval odškodninsko in kazensko odgovornost za vse slabe bančne naložbe bank v večinski državni lasti (Janez Janša: Pod slabimi posojili so podpisi. Pregledali jih bomo!, Finance 210/2011).
Marinškov naskok na položaj člana nadzornega sveta NKBM je v neposrednem nasprotju z Janševo predvolilno obljubo, saj je bil prav Marinšek v obdobju prve Janševe vlade predsednik nadzornega sveta NLB, ko je nadzoroval upravo Marjana Kramarja in si je NLB nabrala glavnino slabih terjatev. Od premiera Janše bi zato pričakovali, da bi zahteval takojšen umik Marinškove kandidature za nadzornika NKBM. Vendar ne, predsednik vlade je znova ostal slep za slabosti članov SDS in pogoltnil predvolilno obljubo.
Hazabentov bančni škandal v Abanki
Prejšnji teden smo bili priče tudi velikemu bančnemu škandalu v Abanki, ko je bil v nadzorni svet banke imenovan nihče drug kot Andrej Hazabent, zdaj upokojenec, v času velike posojilne ekspanzije pred letom 2008 pa vplivni član nekdanje Kramarjeve uprave NLB, ki je najbolj odgovorna za zdajšnje finančne težave te banke.
Hazabent je bil imenovan v nadzorni svet Abanke na predlog NFD in ob podpori Save, ki jo vodi Matej Narat, še eden od izredno vplivnih bankirjev iz nekdanjega vodstva NLB. Narat je pred letom 2008 skupaj s Hazabentom in Kramarjem sedel v upravi NLB in sodeloval pri glavnih odločitvah hazarderskega kreditiranja gospodarstva. Po izbruhu krize so Kramar, Narat in Hazabent leteli iz NLB, vendar je bil Narat že konec leta 2010 imenovan za prvega menedžerja Save.
Zgodba z nekdanjim pomembnim bankirjem Hazabentom je še en kamenček v mozaiku škandalov slovenske bančne elite, ki je kljub milijardnim bančnim izgubam še vedno nedotakljiva.
Tudi v BS ne berejo poročila EK
V ponedeljek se je s sporočilom za javnost o razmerah v bančnem sistemu oglasila tudi Banka Slovenije (BS), kjer je opozorila na hitro rast slabih terjatev in pozvala k dokapitalizaciji bank v večinskem lastništvu države.
Očitno tudi centralni bankirji iz BS niso prebrali poročila EK iz minulega tedna, kjer piše, da je velika slabost Slovenije neustrezen in neučinkovit nadzor bančnega sistema, za katerega je odgovorna Banka Slovenije. Sicer bi naši bančni nadzorniki iz BS v kakšnem sporočilu za javnost končno priznali tudi svoj del odgovornosti za zdajšnjo bančno katastrofo.
Pred letom 2008, ko je bila v bančnemu sistemu ustvarjena večina posojilnih tveganj, je BS vodil Mitja Gaspari, glavni nadzornik bančnega poslovanja pa je bil od leta 1997 do januarja 2008 Samo Nučič. Isti Nučič se je jeseni 2008 zaposlil v NLB, ko je bil šef NLB še vedno Kramar, bančnik, čigar poslovanje je Nučič dolga leta nadzoroval. Nučič je zdaj visoko na hierarhični lestvici NLB, saj je generalni sekretar banke.
Kdo bo naredil čistko v BS?
Spomnimo na Nučičeve besede na vrhuncu posojilne ekspanzije iz februarja 2008, ko se je kot odhajajoči dolgoletni glavni nadzornik bančnega sistema v BS v intervjuju za Dnevnik pohvalil, da »banke dobro obvladujejo svoja tveganja. S slovenskim bančnim sistemom smo lahko zadovoljni.« (Dnevnik, 4. februarja 2008)
Velike izgube bančnega sistema in zlasti NLB po izbruhu krize so razkrile zmotnost Nučičeve ocene o dobrem bančnem obvladovanju tveganj pred letom 2008. Še več, zmotnost Nučičeve ocene iz februarja 2008 o dobrem bančnem obvladovanju tveganj je tudi dokaz, da je Banka Slovenije kot bančni nadzornik pred krizo slabo in neučinkovito nadzorovala nakopičena tveganja v bančnem sistemu. Kljub temu je ostala v letih po krizi nedotaknjena in še zdaj v svojih sporočilih za javnost brez minimalne samokritike vsem soli pamet, kaj je v bančnem sistemu prav in kaj ni. BS v svojem tradicionalnem slogu anemičnega bančnega nadzornika znova molči tudi o najnovejšem škandaloznem kadrovanju nekdanjih vodilnih nadzornikov in bankirjev iz NLB Marinška in Hazabenta.
JJ je pogoltnil predvolilno obljubo
Evrsko območje je te dni na robu razpada zaradi velike bančne krize v Španiji, Slovenijo pa pretresajo vedno novi bančni škandali, ki vodijo na isti kraj »bančnega zločina«, to je v NLB. Kadrovanje nekdanjih vodilnih nadzornikov in bankirjev iz NLB Marinška in Hazabenta sporoča, da je naša bančno-politična elita še vedno nedotakljiva.
Jutrišnji predlog na skupščini NKBM, da se za nadzornika banke imenuje član SDS Marinšek, ki je bil v času prve Janševe vlade glavni nadzornik NLB, prinaša tudi spoznanje, da je premier Janša pogoltnil pomembno predvolilno obljubo o kaznovanju ljudi, ki so odgovorni za slabe bančne naložbe zdaj potapljajoče se NLB.