J. Letnar Černič, Ius-info: Kako izvoliti sodnike?

Sodni svet RS že nekaj časa predlaga, da bi bilo v Sloveniji potrebno spremeniti postopek izvolitve sodnikov rednih sodišč. Po njihovem mnenju je treba volitve sodnikov vzeti iz rok zakonodajne veje oblasti. Ali je slovenska demokratična in pravna država zrela za takšen radikalen poseg v delitev oblasti in razmerja med tremi vejami oblastmi ?

Kolega Novak, sicer trenutni predsednik Sodnega sveta RS, je v eni izmed svojih zadnjih kolumn pojasnil, da je »ideja Sodnega sveta bila, da bi pri imenovanju sodnikov na predlog Sodnega sveta Državni zbor nadomestil Predsednik republike z (nekakšno bolj protokolarno) funkcijo imenovanja in zaprisege sodnikov, kar pozna sicer veliko evropskih držav.« V naslednjem stavku je še natančneje dodal: »To bi bila sicer ustavna dolžnost predsednika države, ki bi jo lahko odklonil le v res posebej izjemnih primerih, saj bi drugače kršil Ustavo (podobno kot pri promulgaciji zakonov).«

V liberalnih demokracijah poznamo več načinov izvolitev sodnikov. Od neposrednih izvolitev sodnikov na volitvah, kot denimo v ameriški zvezni državi Teksas, do imenovanja sodnikov s strani specialnih strokovnih teles. Veljavna slovenska ustavna ureditev je jasna, saj 130. člen Ustave RS določa, da »sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta.« Državni zbor je v zadnjih, skoraj, petindvajset letih večinoma sledil predlogom Sodnega sveta za izvolitev sodnikov rednih sodišč. Njegove predloge je zavrnil le v izjemno redkih primerih, ki so statistično skoraj zanemarljivi. Zakaj je torej potrebno spremeniti ustavno ureditev, ki dobro deluje že skoraj četrt stoletja ?

Zgornji predlog, vsaj posredno, temelji na dveh premisah. Prva, ki jo pogosto slišimo iz ust predstavnikov sodne veje oblasti, je, da sodstvo trpi pod neprestanimi napadi dnevne politike, zaradi česar je treba odstraniti njen vpliv pri izvolitvah sodnikov, saj bo le tako mogoče zagotoviti njegovo neodvisnost in nepristranost. Druga premisa pa je, da sodstvo samo po sebi dovolj zmožno, neodvisno in nepristransko, da bo lahko samo izbralo najkakovostnejše kandidate. Obe stališči sta v debati v demokratični družbi legitimni, a vendarle ne nujno najbolj prepričljivi. Predlog za izključitev zakonodajne veje oblasti iz postopka izvolitve sodnikov je zaskrbljujoč vsaj iz treh razlogov.

Prvič, predlog neposredno posega že v tako krhko razmerje in delitev moči med tremi vejami oblasti, kjer izvršilna veja oblasti v zadnjih letih vse bolj prevladuje na sodno in zakonodajno vejo oblasti. Sodstvo črpa legitimnost za svoje delovanje prav iz zakonodajne veje oblasti, ki posredno preko izvoljenih predstavnikov predstavlja ljudstvo. Sodniki odločajo in podajo odločitve »v imenu ljudstva«. Odvzem pristojnosti zakonodajni veji oblasti bi tako pretrgal ustavno vez med ljudstvom in sodno vejo oblasti, s čimer bi se porušila veljavna ustavna ureditev v slovenski pravni državi, ki temelji na načelo delitvi oblasti.

Več lahko preberete na iusinfo.si.