Avtor: Franci Koncilija. Prvega januarja letos je začel veljati nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS). Država, natančneje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v prejšnji sestavi je tako kompleksen zakon uveljavila brez predhodnih postopkov na osnovi katerih bi lahko ugotovili morebitne sistemske slabosti in napake, ki jih žal ni malo. S tako imenovanim progresivnim uvajanjem zakona pa so povzročili izvajalcem, ki so Centri za socialno delo (CSD), kakor tudi upravičencem, to je ljudem, ki potrebujejo denarno pomoč, veliko nepotrebnega nezadovoljstva in tehničnih težav pri implementaciji. Vse tako kaže, da je reforma na tem področju sicer potrebna in smiselna, vendar je za tako slabo organizirano državo očitno prevelik zalogaj. O težavah, ki jih v zvezi s tem imajo Centri za socialno delo po Sloveniji, smo se pogovarjali z Danico Fegic, direktorico Centra v Kočevju.
Nova socialna zakonodaja je tu. Povejte naši bralcem nekaj bistvenih razlik med starim in novim zakonom. Zakaj se je država odločila za te spremembe? Ali je ta zakon v skladu z določili Nacionalne socialne strategije Republike Slovenije?
Nova zakonodaja je prinesla kar nekaj novosti, od katerih bi izpostavila le nekatere. Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo na krajevno pristojnem CSD-ju, to je poleg pravic o katerih smo centri odločali po starem, tudi o vseh subvencijah in znižanjih– šolski prehrani, prevozih, znižano plačilo vrtca, osnovno zavarovanje….. Pravici do varstvenega dodatka in državne pokojnine sta se z novo zakonodajo preoblikovali v pravici s področja socialnega varstva in ne sodita več v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Državne pokojnine kot vsi vemo ni več, dosedanji prejemniki le – te pa bodo lahko, v kolikor za to izpolnjujejo tudi ostale pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in pod določenimi pogoji tudi varstveni dodatek.
Novost, ki jo prinaša zakonodaja , je tudi denarna pomoč v dveh višinah in sicer lahko trajno nezmožni za delo in starejši ljudje po novem prejmejo bistveno višjo pomoč .Skupaj z varstvenim dodatkom lahko le – ta znaša slabih 450 € mesečno, medtem ko mlajši aktivni iskalci zaposlitve lahko prejmejo največ 260 € mesečno.
Nova zakonodaja stimulira delovno aktivne posameznike, ali družinske člane, ki jim za delovno aktivnost od 60 do 128 ur, ali za polni delovni čas omogoča prejemati višjo denarno socialno pomoč kot motivacijo, da se prejemniki socialne pomoči v največji možni meri vključujejo v svet dela tudi za krajša obdobja ( npr.: če je posameznik zaposlen krajši delovni čas , za katerega prejme plačo 260 € mesečno , lahko še vedno uveljavlja pravico do denarne pomoči do višine 332,80 € mesečno, kolikor znaša cenzus za delovno aktivnega posameznika s krajšim delovnim časom ) .
Manj sprejeto so med ljudmi odjeknile novosti, ki polnoletnim dijakom in študentom ukinjajo pravico do otroškega dodatka, oz. mlajšim od 18. leta pravico do štipendije, ne glede na dejstvo, da enim in drugim pripada po novem višji otroški dodatek, oz. državna štipendija.
Vse pravice uporabniki uveljavljajo na enotni vlogi, ki je predpisana.
V javnosti prevladuje vtis, da je bil zakon sprejet na hitro, brez poglobljene analize posledic, ki bodo sledile. Na nesprejemljivost tega družbenega eksperimenta so opozarjali tudi sindikati, Skupnost Centrov za socialno delo pa je celo predlagala odložitev implementacije zakona. Zakaj niste našli skupnega dialoga? Kdo je za to odgovoren?
Res je. Centri smo preko naše Skupnosti večkrat opozarjali, kaj lahko pomeni prezgodnja implementacija zakona v prakso. Zaradi nepripravljenosti vseh sistemov, ki posredno vstopajo , mislim na najrazličnejše zbirke podatkov iz katerih Centri črpamo podatke, potrebne za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, je bil začetek izvajanja zakona, mislim da, dvakrat preložen, tretjič , kljub našemu predlogu, ne več. Torej v prispodobi bi lahko rekli, da nastopamo v živo, brez generalke. Nova je zakonodaja in računalniška aplikacija, ki podpira izvajanje zakona in smo jo v živo, razen na usposabljanju, lahko začeli v celoti uporabljati šele zadnje dni v januarju letos.
Za nastalo situacijo centri ne moremo prevzeti odgovornosti, v situaciji v kateri smo se znašli, pa tudi ni smiselno iskati krivcev. Gre namreč za eno največjih reform na področju prejemkov do sedaj . Naša skupna naloga , ministrstva in centrov je, narediti vse, da bodo naši uporabniki deležni pravic, ki jim gredo brez večjih zaostankov, saj je v nemalo primerih od tega odvisno njihovo preživetje.
Zakon omenja »uveljavljanje« pravic. Za kakšne pravice gre? Kdo jih je upravičen uveljavljati in pod kakšnimi pogoji? Naštejte prosim, samo nekaj najpomembnejših primerov.
Pravice iz javnih sredstev, ki jih naši občani lahko uveljavljajo so 4 denarni prejemki : otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija in 9 subvencij in znižanih plačil : znižano plačilo vrtca, dodatna subvencija za malice za dijake in učence, subvencija kosila za učence, prevozov za dijake in študente, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev (npr.:pomoč na domu, oskrba v domu starejših občanov..), subvencija najemnine, obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje in prispevek k plačilu družinskega pomočnika.
Višina pravice do javnih sredstev je odvisna od več dejavnikov in sicer od višine lastnih dohodkov – mesečnih in priložnostnih, ki jih prejema posameznik ali družina, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov, zagotovljene oskrbe. Kot v stari zakonodaji tudi po novem lahko upravičenci izgubijo pravico do socialnih pomoči zaradi krivdnih razlogov, npr. neprijavljenost v evidenco aktivnih iskalcev zaposlitve, odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, prestajanje zaporne kazni, neizpolnjevanje aktivnosti v pogodbi o aktivnem reševanju socialne problematike, itd.
Kako ocenjujete trenutne razmere na vašem Centru po preteku dveh mesecev od uveljavitve novega zakona? Kako ste se sprijaznili z novimi obveznostmi? Kakšne ukrepe izvajate za preseganje nastalih zadreg?
V našem centru, in tako je po mojem vedenju v vseh centrih, smo od uveljavitve novega zakona polno angažirani. V januarju, ko aplikacija še ni v celoti delovala, smo se bolj posvečali informiranju občanov in tistim korakom, ki jih je aplikacija takrat dopuščala.
Organizacijo dela smo prilagodili nastalim razmeram, predvsem časovni stiski, ki je nočna mora nas vseh. Delo je organizirano izven delovnega časa in ob vikendih. Prišli smo nekje do polovice vseh prejetih vlog in obravnave vlog po uradni dolžnosti. Druga polovica je na vrsti v tem mesecu.
Katere pravice po novem zakonu rešujete prednostno?
Prednostno rešujemo vse izteke pravic v posameznih mesecih, tako do otroških dodatkov, denarne socialne pomoči, saj bi prejemniki v nasprotnem primeru ostali brez sredstev za preživetje . Vzporedno z vlogo npr. za denarno socialno pomoč preverimo in na novo odločimo tudi o vseh že uveljavljenih pravicah, pri vlogi za znižano plačilo vrtca pa npr. tudi o otroškem dodatku. Trudimo se prednostno obravnavati tudi vse interventno podaljšane pravice do denarnih socialnih pomoči, predvsem za družine, to je za tiste upravičence, ki so imeli pravico uveljavljeno na dan 31.12.2012 in jim je bila pravica v izogib večjemu izpadu izplačil, avtomatično podaljšana.
Ne smemo zanemariti tudi vlog za izredne denarne socialne pomoči, ki jih na našem centru vsak mesec prejmemo v velikem številu, saj se za temi vlogami skrivajo zgodbe več mesečnih neizplačanih plač, neplačanih položnic, skromnih prejemkov in velikih stroškov in bi težko rekli, da niso prednostne.
Kakšno je trenutno zatečeno stanje na Centru v Kočevju glede razmerja med številom prispelih in tudi dejansko rešenih vlog za uveljavitev pravic iz javnih sredstev? Kako načrtujete preseči nastale morebitne zaostanke?
Nekje na polovici smo. V decembru smo prejeli več kot 1400 vlog, tem se vsak mesec pridružijo novi uporabniki in vloge zaradi izteka pravic, to je okrog 500 vlog na mesec. Do petka 2.3.2012 smo izdali več kot 1600 odločb, oz. pravilneje odločili o 1600 pravicah, saj v primeru odločanja o pravici do denarne socialne pomoči z eno odločbo odločamo tudi o pravici do obeh zavarovanj. V glavnem pa imamo pripravljene in v sistem vnešene skoraj vse vloge do faze pridobivanja podatkov iz različnih zbirk, kar je najbolj zamudni del postopka do izdaje odločb.
Upamo na najboljše, kar se tiče našega angažiranja in na posluh države, če nam ne bo uspelo vseh odločb izdelati pravočasno.
Ali je država držala obljubo in je pravočasno zagotovila potrebne kadre in računalniške programe za uspešno uresničevanje tega zakona? Kako je potekalo obvezno izobraževanje?
Vsi centri smo za izvajanje nove zakonodaje prejeli soglasja za zaposlitev novih strokovnih delavcev po presoji in kriterijih našega Ministrstva. V našem centru je bilo to za 3 nove zaposlitve : informator, strokovni delavec in delavka, ki smo jo prevzeli iz občine. Dve zaposlitvi smo realizirali s 1.1.2012, zataknilo pa se je z informatorjem, ki bi po prepričanju večine, moral začeti z delom že v decembru preteklega leta. Ker pričakujemo še kar nekaj časa povečan pritisk, oz. frekvenco obiskov občanov z različnimi stiskami in vprašanji glede uveljavljanja pravic, pa sem prepričana, da bo svoje poslanstvo informator opravil kljub kasnejši zaposlitvi.
V teh dneh bomo preko javnih del zaposlili tudi delavko za pomoč pri povečanem obsegu v administraciji.
Delavci, ki so pooblaščeni za vodenje postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev so se udeležili vsebinskega usposabljanja in sicer, najprej že zaposleni, kasneje na novo sprejeti delavci. Vsebinskega usposabljanja so bili deležni tudi pred kratkim, ko so iz konkretne prakse začela deževati vprašanja, na katera nismo imeli odgovorov, ali pa smo imeli željo preveriti svoje razumevanje dikcije v zakonu. Trenutno pa vse dileme vsebinskega značaja rešujemo z vprašanji, ki jih naslavljamo na naše Ministrstvo, z odgovori nanje pa smo obveščeni vsi centri, saj so dileme več ali manj podobne. Na tak način rešujemo tudi vprašanja glede same aplikacije, odgovore prejemamo takoj s strani obeh programerjev aplikacije.
Glede računalniškega programa ne bom povedala nič novega, kar ne bi skoraj vsak dan poročali mediji. Koncem januarja letos smo lahko začeli delati na celotni produkciji, sistem je večkrat zablokiral, ali deloval prepočasi. Potrebno je bilo zasedati program s polovično delovno silo, organizirati delo v popoldanskem času in ob vikendih. Vse to smo postorili, samo obstaja bojazen, da je 31.3.2012 tu, časa pa zmanjkuje.
Bojda so bile za uveljavitev tega zakona dogovorjene tudi prezaposlitve delavcev na ravni lokalnih skupnosti, kot strokovna pomoč Centrom. Je to pri vas že preseženo? S katerimi težavami ste se soočali? Znano je namreč, da se sistema občinske in javne uprave povsem ne skladata.
Nobenih težav nismo imeli s tem. Iz občine Kočevje smo prevzeli , oz. zaposlili delavko, ki je tudi sama imela željo delati na področju socialnega varstva, v zvezi z dotedanjim delom na občini pa je k nam prinesla določena znanja in izkušnje , ki so zelo dobrodošle. Z občino Kočevje smo se korektno in v pravem času dogovorili vse, da je lahko delavka nastopila delo pri nas že 1.1.2012.
Zakonodajalec pričakuje, da bodo informatorji na Centrih preprečili marsikatero stisko, saj bodo ljudem svetovali in dajali pojasnila glede konkretnih zadev. Ali informatorji pri vas že delujejo? Koliko ste jih zaposlili ali prerazporedili? Ali zaradi tega trpijo druge utečene dejavnosti?
V našem Centru bomo zaposlili enega informatorja in sicer s 1.4.2012 za obdobje dveh let. Financiran bo iz evropskih sredstev, celoten projekt za vse Centre vodi naša Skupnost v sodelovanju z Ministrstvom.
Na delovno mesto informatorja bo razporejena dolgoletna strokovna delavka Centra, ki ima dovolj izkušenj in znanj za delo z uporabniki, predvsem izkušnje s področja uveljavljanja pravic do denarnih prejemkov. Na razpolago bo vsem občanom, ki sedaj na različnih vratih postavljajo različna vprašanja v zvezi z novo zakonodajo, s čimer bomo razbremenili druge delavke in si lahko vzeli več časa za posameznike. Seveda pa bomo namesto nje zaposlili novo strokovno moč.
Kaj pa stranke, upravičenci uveljavljanja teh pravic? Kako sprejemajo nov zakon? Ste se že soočili z morebitno agresivnostjo strank? Kako ukrepate v takšnih primerih? Kaj predlagate za izboljšanje teh razmer?
V našem Centru smo se srečali z agresivnostjo strank zaradi zavrnjene pravice do denarne socialne pomoči v treh primerih. Razlog za zavrnitev so bili priložnostni zaslužki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo nove vloge v taki višini, da pravica družinam in posameznikom ne gre več, v enem primeru pa zaradi ukinitve pravice zaradi nepošiljanja otrok v šolo, obveznosti, dogovorjene v pogodbi o aktivnem reševanju socialne problematike.
Soočili smo se še z eno nalogo, učiti ljudi, da delajo vsaj priložnostno in denar razporejajo za lastno preživetje. Državne pomoči so čisto na koncu, ko so izrabljeni vsi lastni resursi. To zahteva zakon in tako je prav. Nihče, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, ne more biti v boljšem položaju od ljudi, ki so zaposleni in prejmejo za svoje trdo delo skromno plačo.
Srečujemo se tudi z verbalnimi napadi, vendar nas bolj kot agresivnost skrbi nezadovoljstvo ljudi ob prejemu odločb, ki po novem upoštevajo tudi premoženje, prihranke in če jih posameznik ali družina ima, so pravice odmerjene v nižjih zneskih.
Kot so naši uporabniki že opazili imamo organizirano varnostno službo , v primerih, ki sem jih že omenila pa smo obvestili tudi policijo. Tako bomo ravnali tudi v bodoče, saj smo dolžni zagotavljati varnost ljudi, ki k nam prihajajo in tudi varnost zaposlenih. V izvajanje zakona je vloženega preveč truda in prizadevanj strokovnih delavk, da bi šli lahko mimo tovrstnih ravnanj nekaterih naših strank.
Dejstvo je, da računalniški sistem v podporo izvajanja novega zakona ne deluje, kot bi moral, zaradi obremenjenosti pa se v špici uporabe, to je v dopoldanskem času večkrat sesuje. Na kakšen način presegate te zadrege?
Teh izpadov računalniškega sistema je čedalje manj, čeprav še vedno kakšen dan iz nam neznanih razlogov ne deluje tako, kot bi si želeli. Žal smo s tem izgubili najmanj en mesec časa, ki bi ga, verjamite, v celoti zapolnili.
Na aplikacijo se navajamo in postaja bolj prijazna kot v samem začetku. Še vedno pa iz zadreg ob naših špicah, ki so vedno pred obdelavami podatkov za določene pravice, ne moremo drugače, kot z delom izven delovnega časa in ob vikendih.
Stroka, to ste socialni delavci na Centrih, je novi zakon poimenovala z besedico PUJS. Čemu? Je v ozadju kakšno pomembno etimološko sporočilo ali gre za povsem poenostavljeno uporabo kratice zakona?
Malo za šalo, malo zares. Predvsem gre za poenostavitev kratice, ki je težko izgovorljiva. Od kod je prišla, ne vem, je pa posrečena in kot vidim, po vašem vprašanju, razvnema domišljijo. Med nami se je dodobra prijela. Če bi želeli ubesediti vse naša stiske in strahove etimološko, bi brez dvoma uporabili kakšno drugo besedo. Sicer pa smo socialni delavci in delavke po naravi optimistični ljudje, znamo se prilagajati, moramo se prilagajati, tako stiskam naših uporabnikov kot tudi sistemskim spremembam, ki so bile, so trenutno aktualne in bodo še v bližnji prihodnosti.
Spoštovana direktorica, najlepše se Vam zahvaljujem za sodelovanje, hkrati pa tudi želim, da v okviru možnosti postorite kar največ za dobrobit vseh ljudi, ki potrebujejo pomoč. Hvala.
Opomba: pogovor je bil objavljen v Kočevskem utripu.
Foto: Dnevnik
