Avtor: B.G. Bonitetna hiša Moody’s je znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1. S tem je ocena padla v območje naložbe visoke tveganosti (tako imenovani junk).
Zaradi novice o spremembi ocene je bil za danes predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice odložen.
Glavni razlog za znižanje so razmere v bančnem sektorju in ocena o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči.
Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala z izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih, ki jih navajajo tudi mediji, ob velikem povpraševanju do prekinitve tik pred objavo spremenjene ocene Moody’s potekala zelo dobro.
Obeti ostajajo negativni
Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
Ključni dejavniki, ki so Moody’s tik pred za danes načrtovanim zaključkom izdaje dolarske obveznice in tudi pred zaključkom borznega trgovanja vodili v znižanje ocene, so trije.
Gre za razmere v bančnem sektorju, “občutno poslabšane” razmere v javnih financah in pa negotove obete glede dostopa do finančnih sredstev, ki po navedbah agencije povečujejo verjetnost, da bo Slovenija potrebovala zunanjo finančno pomoč.
Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. Do tega bi lahko prišlo, če bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moody’s lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi.
Položaj naj bi se v luči vztrajanja v težkih gospodarskih razmer še poslabševal
Moody’s izpostavlja slabšanje bančnih bilanc in rast deleža slabih posojil, še posebej v treh največjih slovenskih bankah NLB, NKBM in Abanki. Položaj naj bi se po njihovih ocenah v luči vztrajanja v težkih gospodarskih razmer še poslabševal.
Bonitetna hiša ocenjuje, da bodo stroški reševanja razmer v bančnem sistemu dosegli od 8 do 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), čim hitrejša izvedba slabe banke pa naj bi bila ključna za stabilizacijo razmer.
Poleg tega Moody’s kljub še vedno primerljivo nizkemu slovenskemu javnemu dolgu izpostavlja poslabševanje javnofinančnega položaja. v agenciji menijo, da bi se javni dolg po upoštevanju stroškov reševanja bank v naslednjih letih zvišal celo nad 75 odstotkov BDP. Vseeno pa naj ne bi dosegel nevzdržne ravni.
Tretji razlog pa je ocena ene od treh največjih svetovnih bonitetnih hiš, da obstaja velika negotovost glede sposobnosti Slovenije, da se zadolži na trgu. To po njihovem mnenju povečuje tveganje, da bo Slovenija za izpolnjevanje svojih obveznosti potrebovala zunanjo pomoč.
Moody’s po nedavni uspešni izdaji 18-mesečnih zakladnih menic sicer meni, da ima Slovenija dovolj likvidnosti za letošnje potrebe, a v to oceno ne vštevajo izdatkov za dokapitalizacijo bank.
Ocena slovenskega državnega dolga pri Moody’s je tako v primerjavi z drugima dvema osrednjima agencijama Fitch in Standard & Poor’s (S&P) precej nižja. Pri Fitchu in pri S&P je pri A-, kar je še v območju srednje stopnje tveganja.
Samostojni finančni analitik Andraž Grahek je dejstvo, da je do znižanja bonitete ocene Slovenije s strani agencije Moody’s prišlo na dan “zapiranja knjige” za izdajo dolarske obveznice, označil za prvovrsten škandal.
Oocenjuje, da so investitorji ponoreli in je prepričan, da se bo v prihodnjih dneh iskalo krivca za nastali položaj.
Ob tem se boji, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. “Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog,” razmišlja Grahek.
Slovenija ni bila iskrena?
Kot je dejal, se je pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila povsem iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg.
“To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moody’s v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo,” pravi analitik.
To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. “In takih stvari se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem nič vedel,” je dejal za STA.
Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
“Ministrstvo je velik poraženec”
Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. “V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik,” dodaja.
“Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave,” pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje na investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. “Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo,” meni.
Opozarja pa še, da bi bila izdaja obveznice, če bi se zgodila, po rekordni obrestni meri. Pojasnjuje namreč, da je bila cena zastavljena višje kot ob zadnji izdaji ministra za finance Janeza Šušteršiča lani jeseni.
“Slovenija bi se zelo drago zadolžila in drago plačala ceno, da bi si pridobila čas. Tega je namreč malo,” pravi Grahek.
Na vprašanje, kako si bo Slovenija povrnila kredibilnost, pa pravi, da težko. “Morda bi to lahko bili prenosi na slabo banko, o katerih se govori, da bi bili že junija, čeprav težko verjamem, da se bo to lahko tako hitro zgodilo,” je sklenil.
Vir: STA, Siol
