V soboto sedmega in osmega januarja bomo v Mariboru priče slovesu Tine Maze od smučarskih strmin. Nič kolikokrat smo slišali in brali, da je Tina kraljica slovenskega smučarskega športa. Da Slovenci nimamo svoje aristokracije in kulture, ki se je pri drugih narodih razvila okrog njihovih simbolnih osebnosti, smo pokazali in dokazali tudi ob Tininem slovesu. Svojo kolektivno podzavestno frustracijo glede pomanjkanja aristokratske tradicije vedno znova izživljamo ob športnih uspehih, ko je vsa nacija na nogah in pred Tv ekrani. Takrat smo ponosni in samozavestni in se trkamo po prsih, kaj vse Slovenci zmoremo. Ko pa bi svoje resnične zaslužne junake in junakinje morali gospodsko nagraditi in jih postaviti na seznam večnih, takrat pa pozabimo na vso tisto priduševanje, ko se je nacija poistovetila s Tininimi ali drugimi uspehi.
Zapleti okrog Tininega nastopa na Zlati lisici so del te naše lumpenproletarske miselnosti, ki svoj navdih še vedno črpa iz one proslule pesmi: grad gori, grof beži, teče vino, naj še teče kri. Iz te miselnosti se napaja vsa postsocialistična mentaliteta, ki še vedno ni dojela, kako je privatna lastnina pogoj za pravično družbo, kako je svoboda odvisna od materialne neodvisnosti ljudi in kako je pravo bratstvo možno samo, če se spoštujejo različnosti. Ta lumpenproletarski socializem, ki se je spremenil v koruptivno izkoriščanje vez in poznanstev in v napihovanje novodobnih vsemogočnih šefov, ki že več ne vedo s kakšnimi debelimi avtomobili bi paradirali po Sloveniji in s kakšnim glamurjem naj ogrnejo svoje stalne ali začasne spremljevalke, živi od dela tujih rok in od sistemske nepoštenosti, ki se je ustoličila v sodobni slovenski družbi. Tudi v svetu športa takih tipov ne manjka. Saj je šport samo eden od podsistemov, ki si ga je nekdanja partijska oligarhija popolnoma podredila in nad njim zavladala vse do danes.
Tina je bila ena prvih in redkih, ki je iz tega sistema izstopila. Njen vzpon je povezan s sodelovanjem s tujimi in ne domačimi strokovnjaki. Prav ti tujci so prepoznali njen talent in sistem, ki ta talent duši ali pa se misli na njegov račun okoristiti. Zato je Andrea Massi nepriljubljen nebodigatreba Italijan, da ne rečemo fašist, ki nam je dejansko ukradel Tino. On je tisti grdi raček, ki neprestano nekaj rovari proti temu našemu slovenskemu sistemu in športnim organizacijam v njem. Ni slučajno, da si je Tina najela tudi odvetnika, ki prihaja iz demokratičnega okolja slovenske manjšine v Italiji. Njena odločitev je dejansko bila odločitev, ki je slovenskemu športnemu sistemu dala dvojko in nastavila ogledalo. S tem pa je tudi povedano vse o slovenski državi in njenem načinu delovanja. Če bi športne organizacije v Sloveniji imele kaj aristokratskega duha, bi bile do svojih kraljev in kraljic velikodušne in če bi tega duha imela slovenska država bi bila tudi do svojih ustanoviteljev in utemeljiteljev velikodušna.
Več: Radio Ognjišče
