Če vas kdo vpraša, kje je doma bančništvo, zagotovo pomislite na Švico, Luksemburg, Frankfurt, London ali Wall Street. To naj bi bila finančna središča sveta, globalnih financ.
Središča finančnega kapitala, ki obvladujejo svet. Vendar je vse to pravzaprav larifari. Že mogoče, da je v navedenih krajih bančništvo odličen posel, vendar čisto nikjer to ni nacionalni šport. Pri tem kraljuje Slovenija. Bančništvo je pri nas dobesedno šport.
“Le kdo mu je to zrihtal?”
V torek so banke NLB sporočili, da imajo novega direktorja Centra za skladnost poslovanja. To je postal Rok Praprotnik, nekdanji namestnik vodje Komisije za preprečevanje korupcije. Isti dan popoldne srečam kolega, njegov prvi odziv je bil: “Kdo in zakaj mu je to zrihtal?” Prepričan sem, da se podobno sprašujejo številni.
Da nekomu kdo nekaj “zrihta”, v našem prostoru ni nič redkega. Večina ljudi se nad tem sploh ne pritožuje več. Še več, večina to sprejema kot nekaj normalnega. Vendar po moje v primeru Praprotnika vseeno ne bo šlo brez določenega razburjenja.
Najprej preprosto zato, ker je NLB državna banka, katere vodstva in nekateri zaposleni so v preteklosti s svojim vedenjem prešli vse meje dobrega okusa. Rezultat tega so milijarde stroškov za davkoplačevalce. In drugič zato, ker se je Rok Praprotnik kot funkcionar KPK še pred kratkim ukvarjal s spornostjo “rihtanja” nekih letalskih vozovnic določenemu državnemu funkcionarju in pri tem prišel do, recimo temu, kontroverznih sklepov. In ne glede na vse morebitne dobre namene se bodo vprašanju “rihtanja” vsi vpleteni težko izognili. Poglejmo, zakaj.
Direktor Centra za skladnost poslovanja
Sicer je res, da imam zaradi nekaterih objektivnih okoliščin kar dobro predstavo o tem, kaj naj bi direktor Centra za skladnost poslovanja oziroma Chief Compliance Officer (CCO) bil, vendar si vseeno poglejmo nekoliko bolj nevtralen vir. Stanovsko združenje CCO opredeljuje kot ključno dolžnost CCO skrb, da podjetje in njegovi zaposleni ravnajo skladno z (1) regulatornimi zahtevami in (2) internimi pravili in postopki.
Prvo v primeru bank pomeni predvsem zakonodajo s področja bančnega poslovanja in nadzora. Pred evropskimi bankami je s tega vidika poseben izziv, saj jih dobra stotnija največjih, med njimi tudi NLB, NKBM in SID, z novembrom prehaja pod skupni evropski nadzorni mehanizem, ki bo poenotil mehanizme poslovanja in upravljanja s tveganji v vsem evroobmočju.
Pri internih pravilih in postopkih pa gre za specifike bančne organizacije, ki pravzaprav pomenijo mehanizme obvladovanja z raznimi tveganji poslovanja, pri katerih za funkcijo CCO finančna tveganja sploh niso v ospredju, saj je to glavna naloga direktorja za upravljanje s tveganji (Chief Risk Officer). Gre pa za skrb, da se ne pojavljajo napake in da ni nespoštovanja pravil, ki lahko družbi povzročijo tako materialno škodo kot škodo zaradi okrnjenega ugleda. Jasno je, da sem spada tudi vzpostavljanje in vzdrževanje mehanizmov za preprečevanje prevar.
Zgolj za namene argumentacije in brez namere biti žaljiv do intelekta bralcev naj poudarim, da s prevarami v bankah mislimo predvsem na finančne prevare, ne na to, ko zaposleni kradejo svinčnike in radirke, si mogoče za konec tedna sposodijo službeni avtomobil ali posredujejo za službe svojih znancev.
Več lahko preberete na Planet Siol.
