Huda Jama 2011

3. marca leta 2009 so v Barbarinem rovu Huda Jama odkrili večje število posmrtnih ostankov, po ocenah več tisoč ljudi. Na ta dan po dveh letih še vedno ne vemo, kaj bi s tem odkritjem. Huda Jama nam je ponudila izhodišče za razmislek o zločinih totalitarizma, a mi tega razmisleka ne zmoremo. Predvsem pogrešam več sočutja in pietete. Prepričan sem, da mladenke katerih kite so na sliki, niso zagrešile ničesar takega, da bi si zaslužile tako kruto smrt…

Na Študijskem centru za narodno spravo je bil včeraj mednarodni simpozij o tej temi. Posebej so se mi zdele zanimive misli Katarine Kompan Erzar s Frančiškanskega družinskega inštituta o travmah, ki se prenašajo iz roda v rod. Nekaj je nedvomno na tem, saj se takoj utrga plaz komentarjev, ko se pojavijo članki na to temo. Omalovaževanje žrtev, zanikanje krivde, opravičevanje krivcev, kazanje na napake drugih, da bi opravičili svoje, vse to je zaslediti v bolj ali manj žolčnih zapisih. Zakaj? Si človek res ne zasluži groba? Huda Jamo nas nagovarja s podobami razčlovečenih trupel. Kdo lahko opraviči tak zločin? To veliko pove o nas in naši razdeljenosti. Kot ugotavlja Kompan Erzarjeva so morali biti eksekutorji, ki so bili pripravljeni zakriviti tovrstne zločine, na več načinov zlorabljeni mladi ljudje. Po njenem mnenju ti v sebi nosijo krivdo rablja in hude travme, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. “Takšni ljudje težko vzgajajo naslednjo generacijo, ker morajo molčati in na ta način se travma prenaša.” Zelo zanimivo je tudi, da doslej nismo našli nekoga, ki bi o tem javno spregovoril in se Zločinu na ta način odpovedal.

Ko sem bil pri Hudi Jami me je najbolj presenetil mir in odmaknjenost kraja, kjer se je zgodil ta Zločin. Velika Tišina. Molk. Je v civiliziranem svetu sploh mogoče kakšno drugačno čustvo, ob soočanju s tako tragedijo? Koliko usod se je tam v trenutku prekinilo? Koliko sanj ni bilo odsanjanih? Koliko otrok je ostalo brez starše in koliko se jih zaradi tega ni nikoli rodilo?

Kdaj bomo to doumeli in sprejeli? In kdaj se bomo temu nedvomno odpovedali? Kajti zdi se kot, da se bestialna sla, ki kliče kri, še ni polegla…

Blog in foto: Jože Bartolj