3. marca 2009 so v rov svete Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem vstopili raziskovalci ter tam odkrili množično morišče in grobišče. Ob osmi obletnici je pristojna vladna komisija, ki jo vodi Jože Dežman, pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila do zdaj opravljeno delo in načrte za naprej. Po Dežmanovih besedah je do pomembnega preboja prišlo v zadnjih dveh letih.
“Z veseljem ugotavljamo, da je s sprejetjem novega zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev na celotnem področju prikritih grobišč in morišč prišlo do nove dinamike, do razvoja, ki ga vsi želimo in znotraj katerega pričakujemo, da bo komisija v nekaj letih opravila delo,” je najprej poudaril Dežman. Kot je dodal, je projekt rova svete Barbare poseben pojav, poseben dogodek, tudi zgodovinski, ki je pogojen z odločitvijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za nadaljevanje izkopa posmrtnih ostankov žrtev v prvem jašku. “Ta odločitev v lanskem letu, ki je bila povezana tudi z odločitvijo komisije za določitev lokacije pokopa prve skupine žrtev je nato sprožila eno veliko zaključno dogajanje, zaključni premik v spremembi našega odnosa do žrtev iz rova svete Barbare, saj je dejansko že prišlo tudi do pogreba prve skupine žrtev.”
Pri skupini, ki jo je omenil Dežman, gre za posmrtne ostanke 778 žrtev, od konca lanskega oktobra počivajo na mariborskem pokopališču Dobrava. Od lanskega avgusta so raziskovalci našli posmrtne ostanke še 642 žrtev. Zdaj jemljejo vzorce kosti za morebitno analizo DNK, nato bodo tudi to drugo skupino pokopali na Dobravi. Ker so se v javnosti že vrstila vprašanja, zakaj zadnje počivališče žrtev iz rova svete Barbare ni na Teharjah, je nekdanji član komisije Mitja Ferenc še enkrat pojasnil, zakaj drugačna rešitev. “Za Dobravo smo se odločili, ker drugje ni bilo možnosti. Problem Teharij je v tem, da je območje devastirano s stremi odlagališči odpadkov. Tudi če bi na odlagališče odpadkov navozili nekaj desetin, nekaj stotin kamionov zemlje, bi bila ta še naprej zastrupljena, takšno območje je neprimerno za dostojen pokop žrtev. To je en razlog. Drugi razlog je zelo vprašljiva statičnost jezu nad spominskim parkom, ki zadržuje 27 hektarjev veliko jezero titanovega dioksida in je v lasti Cinkarne Celje. Po informacijah, ki so nam jih dali, bi potreboval resno obnovo. Ne moremo si zamisliti, kaj bi bilo, če bi takšen jez popustil.”
Več: Radio Ognjišče
