V ponedeljek je Evropska komisija zanikala povezavo, da bi predlog direktive o koncesijah vodil v privatizacijo oskrbe z vodo. Po mnenju Evropske komisije gre za napačno interpretacijo omenjenega zakonodajnega predloga. Voda je javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane in prav to dejstvo je Evropska komisija upoštevala v zakonodajnem predlogu omenjene direktive. In sicer na način, da je v njem polno priznala in podprla neodvisnost lokalnih upravnih organov pri zagotavljanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je oskrba z vodo. Vsiljevanje privatizacij javnim organom in državam članicam, kot namigujejo mediji, bi bilo v vsakem primeru neskladno z načeli temeljnih pogodb EU in s sodno prakso. Samo za primere, ko je javni organ že prenesel ali bi želel prenesti tovrstne storitve na zasebne ali polzasebne izvajalce, direktiva zahteva uporabo preglednih in odprtih postopkov.
Evropska komisija je v torek objavila novo raziskavo Eurobarometra, ki je pokazala, da se Evropejci 20 let po uvedbi državljanstva EU na splošno zavedajo svojih pravic, vendar ne vedo vedno, kaj vse te pravice obsegajo. 81 % anketirancev v EU in prav toliko v Sloveniji ve, da ima poleg državljanstva svoje države tudi državljanstvo EU. Kljub temu pa jih le 36 % (41 % v Sloveniji) meni, da so dobro obveščeni o tem, kaj državljanstvo EU obsega. Evropejci so najbolj seznanjeni s svojo pravico do svobode gibanja (88 % v EU in 85 % v Sloveniji) in pravico do naslavljanja peticij na institucije EU (89 % v EU in 93 % v Sloveniji). Ob tem jih dobri dve tretjini (72 % v Sloveniji) menita, da svoboda gibanja ljudi v EU koristi gospodarstvu njihove države.
Evropski statistični urad Eurostat je v torek objavil podatke o proizvodnji v gradbenem sektorju EU v decembru 2012. Sezonsko prilagojena proizvodnja v gradbenem sektorju je decembra 2012 v primerjavi z novembrom v območju evra upadla za 1,7 %, v celotni EU pa za 2,7 %. Med državami članicami, za katere ima Eurostat podatke za december 2012, je proizvodnja v gradbeništvu v primerjavi s predhodnim mesecem upadla v šestih državah in narasla v osmih. Največji upad proizvodnje v gradbeništvu so zabeležili v Bolgariji (–10,3 %), na Poljskem (–10,1 %) in v Nemčiji (–8,9 %), in največji porast pa je bil zabeležen v Sloveniji (7,2 %), na Madžarskem (3,4 %) in na Švedskem (3,3 %).
Evropska komisija je v torek napovedala, da bo humanitarno pomoč Maliju povečala za dodatnih 22 milijonov evrov. S tem bo skupna vrednost nujne pomoči, ki jo je EU namenila Maliju od izbruha krize leta 2012, narasla na 115 milijonov evrov. Dodatna sredstva bodo namenjena povečanju pomoči v hrani in izboljšanju dostopa do osnovnih storitev po vsej državi. Pomoč je zlasti nujna zaradi zaostrovanja prehranske krize na severu države, poleg tega pa je dostop do ranljivih prebivalcev otežen zaradi splošne nevarnosti v bližini nekaterih mest in improviziranih eksplozivnih naprav na cestah. Poleg pomoči Evropske komisije so za humanitarno pomoč Maliju države članice EU od začetka leta 2012 dodelile več kot 42 milijonov evrov sredstev.
Kot odgovor na velike socialne posledice ekonomske krize, s katerimi se soočajo države članice, tj. velike javnofinančne težave, naraščajoča revščina in socialna izključenost ter rekordna brezposelnost, zlasti med mladimi, je Evropska komisija v sredo sprejela sveženj o socialnih naložbah, s katerim želi državam pomagati pri vodenju uspešnejše in učinkovitejše socialne politike. Vzdržnost in ustreznost nacionalnih socialnih sistemov sta na preizkušnji tudi zaradi staranja družbe in manjšega deleža delovno sposobnega prebivalstva. S svežnjem, ki upošteva socialne, gospodarske in proračunske razlike med državami članicami, želi Evropska komisija spodbuditi države k posodobitvi svojih sistemov socialnega varstva, da bi zagotovile učinkovitejšo rabo sredstev za socialne zadeve. Nekatere države imajo boljše socialne rezultate od drugih kljub podobnim ali manjšim proračunom, kar kaže na to, da je lahko poraba sredstev za socialne politike še učinkovitejša. Prav tako Komisija poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da so sistemi socialne zaščite na voljo ljudem v kritičnih življenjskih trenutkih, s čimer se zmanjša tveganja družbenega zloma. Kot tretji ključni element svežnja pa Komisija države članice poziva k izboljšanju strategij za aktivno vključenost. V tem sklopu poudarja, da so cenovno ugodno otroško varstvo in izobraževanje, preprečevanje zgodnjega osipa v šolah, usposabljanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanjska podpora in dostopno zdravstveno varstvo pomembna področja za socialne naložbe. Posebno pozornost posveča tudi problemu revščine otrok in poziva k celostnemu pristopu k otrokom in mladim prijaznim socialnim naložbam
V petek je v Bruslju zasedal prvi Svet za energijo pod irskim predsedstvom Svetu EU. Evropsko komisijo je na zasedanju zastopal evropski komisar za energetiko Günther Oettinger. Prva točka razprave je bila osredotočena na možnosti za reševanje problema posrednih sprememb rabe zemljišč v zvezi s proizvodnjo biogoriv. Svet je nato razpravljal o potrebnih ukrepih za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga do leta 2014, kot so se dogovorili vodje držav in vlad leta 2011. Sledila je izmenjava mnenj o strategiji Evropa 2020. Irsko predsedstvo je udeležencem predstavilo tudi stanje pogajanj z Evropskim parlamentom o predlogu uredbe o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju.
V Bruslju so se ta teden srečali zunanji ministri vseh 27 držav članic, da bi uskladili zunanjo politiko EU do Malija, Sirije, Južne Koreje in Iraka. Zunanji ministri EU so se med drugim strinjali, da v Siriji primanjkuje veliko stvari, a orožje ni ena izmed njih. Zato so podaljšali embargo na prodajo orožja v to državo. Ministri so naznanili začetek misije usposabljanja malijske vojske v kateri naj bi sodelovali tudi do štirje pripadniki Slovenske vojske ter zaostrili sankcije proti Severni Koreji zaradi jedrskega poskusa prejšnji teden.
Evropski parlament je v odboru za zunanje zadeve obravnaval napredek Hrvaške k članstvu v EU. Ocene glede pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU 1. julija letos so optimistične, saj menijo, da bo Hrvaška uspela do takrat izpolniti vseh deset zahtev Bruslja: na področju ladjedelništva, pravosodja, boja proti korupciji, mejnega prehoda z Bosno in Hercegovino pri Neumu, prevodov, itd. Kar se tiče odprtih vprašanj s Slovenijo Evropski parlament pričakuje, da bosta slovenski premier Janša in njegov hrvaški kolega Milanovič na srečanju 1. marca 2013 našla rešitev za vprašanje Ljubljanske banke.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
Foto: eiesp.org
