Uporabiti zmago Conchite Wurst na tekmovanju za pesem Evrovizije kot osnovo za politično razpravo je povsem neresno in krivično do potreb skupin prizadetih ljudi, je minuli teden v pogovorni oddaji na avstrijskem radiu poudarila Stephanie Merckens, referentka za zakonsko zvezo in družino pri Avstrijski škofovski konferenci in članica bioetične komisije. Pričakovati, da bi se zaradi evrovizijske zmage spremenilo odklonilno stališče državljanov do, denimo, istospolnih zakonskih zvez ali pa posvojitve otrok istospolnih parov, ki temelji na dobrih argumentih, je povsem nesprejemljivo, je prepričana Merckensova.
Razprava na temo istospolne usmerjenosti in transseksualnosti je dejansko izredno zahtevna. Zagovarjanje pravic in zaščite istospolno usmerjenih oseb je sicer povsem upravičeno, vendar je pri tem vse preveč »očitnega pretiravanja« in pogosto vodi tako daleč, »da nasprotujočega mnenja sploh več ne smemo izreči«. Ko gre za politično razsežnost zahtev istospolno usmerjenih ali transseksualcev, pa bi morala biti razprava v celoti dopustna.
Tako tudi zavračanje istospolne zakonske zveze ni diskriminatorno ali homofobno. V resnici gre za ohranjanje tistega, kar zakonska zveza v svojem jedru pomeni: zveza med moškim in žensko z možnostjo, da spočneta otroke, je poudarila izvedenka za bioetiko, ki pri družinsko-pravnih vprašanjih svetuje tudi dunajskemu kardinalu Christophu Schönbornu. Potreba po pravnem okvirju za zvezo je razumljiva. Zakaj pa bi morala biti tudi za istospolne pare v okvirih zakonske zveze, se Merckensovi ne zdi sprejemljivo. V Avstriji imajo istospolni pari namreč do neke mere že urejen pravni okvir.
Da bi državna potrditev zveze samodejno pomenila tudi pravico do otroka, je prav tako povsem zgrešeno. Kot pojasnjuje Merckensova, »nobena odrasla oseba nima pravice do otroka«. Dosti pomembneje je v ospredje postaviti otrokov blagor. Iz te točke bi moralo izhajati vprašanje, v kakšno »konstelacijo« naj bi se otrok sploh smel roditi.
Piše: Mojca M. Štefanič.
Več lahko preberete v Družini.
