Praznik »Upora« bo še naprej razdvajal narod? Komu to Koristi? Komunisti oz. OF je res pozvala Slovence v OF in pričela oboroženi upor proti okupatorju in v boj za boljše življenje, kot je že v Stalinovi SZ, vendar šele 22. junija 1941, ko je Hitler napadel SZ in razdrl pakt oz. kolaboracijo nacizma in komunizma. Do tedaj je bila SZ podpisnica pakta in je sodelovala s Hitlerjem, tudi pri okupaciji kraljevine Jugoslavije. »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« je prvi in edini povedal Ivan Matija Maček, vodja slovenske OZNE Slovencem šele po vojni. Vodilni komunisti, Boris Kidrič, Matija Maček in drugi, ki so končali partijske šole v Moskvi, so po vrnitvi domov, že pred vojno in med vojno, zavajali slovenski narod in tovariše, borce OF. Brez Stalinovega prizadevanja in odločitve zaveznikov, da je Jugoslavija njegovo interesno področje za širitev komunizma, ne bi bilo Titove Jugoslavije. Vodilni komunisti so ljudem ves čas obljubljali: »Ko zmaga OF, ne bo več izkoriščanja, vse bo naše, naša bo oblast i.p.«
Partija je torej s tako obljubo vabila narod v vrste OF! Ocenila je namreč, da brez obljube o lepšem življenju, ne bi šel nihče v partizane! Potem ne bi bilo, ne bratomorne revolucije in ne ogromnih žrtev na obeh straneh v državljanski vojni, ne enopartijske Titove Jugoslavije. V Sloveniji je bilo zaradi upora proti okupatorju in državljanske vojne 100.000 žrtev. Zaradi partizanskega upora proti okupatorju pa je padlo 7.800 okupatorjev? Pobijati nedolžne, samo osumljene nasprotnike revolucije in jih preventivno likvidirati kot potencialne izdajalce naroda, je bilo nečloveško ravnanje in zločin, ki čaka, da ga obravnava pravna država. Komunizem je bil utopija, ki je ljudem obljubljal, ko bo komunistična država porazila vse druge režime in bo komunizem sam vladal na svetu, bo človeštvo že na Zemlji živelo kot v raju. Čas je, da se prevetri zgodovino o državljanski vojni, ki je bila v interesu Tita, toda najprej v interesu Stalina za širitev komunizma. To je edini primer v okupirani Evropi, ko je uporniško gibanje med uporom proti okupatorju zamenjalo stari režim. Nastala je Titova komunistična država, ki je ekonomsko in politično razpadla. Vloga prednikov »Valjhunov« je bila odveč.« V ponos naj nam bo »plebiscit«. Na osnovi sklepov plebiscita je Slovenja postala samostojna demokratična država. Doklej bo praznik, »Dan upora proti okupatorju«, še naprej razdvajal narod, kar ne prispeva k razvoju družbe in perspektivi države?.
