Dnevi narodnih noš v Kamniku: sanjski dan v očeh udeleženke sprevoda

Nedelja, 11. septembra, je bila poseben dan za vse, ki cenimo kulturno dediščino, in še posebej za navdušence nad folkloro in starimi nošami. Po letu 2021, ko prireditve ni bilo – ob 50. obletnici prve prireditve je nastala le knjiga o pripadnostnem kostumiranju – spet Dnevi narodnih noš, 50. po vrsti in v čudovitem vremenu. Pravzaprav je bilo vroče. Prišla je velikanska množica ljudi, bilo je enkratno vzdušje.

V sprevodu so šle skoraj samo slovenske skupine

V sprevodu so šle skupine etnoloških skupin v narodnih nošah, strokovno pripadnostnih kostumih. Razen skupine iz Cazina so bile vse iz Slovenije, tudi hrvaška, srbski in makedonska. Organiziranim etnološkim skupinam so sledile folklorne skupine v pripadnostnih kostumih, godbe, ki so bile nekatere v narodnih nošah, druge v svojih uniformah, pridružile pa so se tudi skupine skavtov in tabornikov.
Pa prvič sem bila med nastopajočimi. Od letošnje pomladi sem namreč članica skupine iz KS Smlednik, ki v javnosti predstavljamo smledniško praznično ljudsko nošo iz leta 1836. Je dejansko nekaj posebnega, od stotin opravljenih po starem sem videla včeraj samo peščico podobnih.

Na slikah je nekaj utrinkov iz sprevoda, med drugimi tudi naša skupina iz Smlednika. Prvi par sta zakonca Marjan in Olga Mali, koordinatorja naše skupine in gonilna sila projektov v lokalni skupnosti, pod dežnikom vedno nasmejana folklornika Milena Mrežar in Janez Oselj, nato jaz in moj mož iz 19. stoletja Franci Jenko. Dodana je še izvorna slika smledniške noše.

Če boste pa videli kje sliko, na kateri se zdi, kot da stiskam zobe, je to zato, ker so me ožulili čevlji, drugače je bilo fantastično. Dva kilometra špalirja, pa vsi so nam mahali in nas slikali in se nam smehljali.

Srčno upam, da bomo ohranili ta narodni zaklad, pa čeprav le na prireditvah, to dediščino Slovenije in širše regije, ki se kaže v barvitosti in raznolikosti oblačil in dodatkov, kakovosti materialov in izdelave, pa seveda radosti in ponosu udeležencev in obiskovalcev vseh starosti.

Na koncu sprevoda so šle skupine različnih društev, še nekaj godbenih skupin, pevske skupine, kot posebna zanimivost pa tudi taborniki in skavti. Tudi smetarji so bili v sprevodu, čeprav ni bilo videti, da bi udeleženci odmetavali odpadke. Kaže, da so tako močan dejavnik slovenske kulture, da spadajo zraven. Dejansko je bilo zlasti od tujcev že velikokrat slišati, da je Slovenija zelo čista dežela.

Fotografije so delo Janeza Strojana.