Ljudje v gorenjskih narodnih nošah - pripradnostnih kostumih - na Dnevih narodnih noš v Kamniku 2022
Ljudje v gorenjskih narodnih nošah – pripradnostnih kostumih – na Dnevih narodnih noš v Kamniku 2022
Nedelja, 11. septembra, je bila poseben dan za vse, ki cenimo kulturno dediščino, in še posebej za navdušence nad folkloro in starimi nošami. Po letu 2021, ko prireditve ni bilo – ob 50. obletnici prve prireditve je nastala le knjiga o pripadnostnem kostumiranju – spet Dnevi narodnih noš, 50. po vrsti in v čudovitem vremenu. Pravzaprav je bilo vroče. Prišla je velikanska množica ljudi, bilo je enkratno vzdušje.
Rog jim je velikokrat prišel prav.
Taka obutev je bila hitro suha.
Ljudje v gorenjskih narodnih nošah – pripradnostnih kostumih – na Dnevih narodnih noš v Kamniku 2022
Medžimurci, ki se združujejo v društvo v Ljubljani.
Tile pa so rekli, da so iz Prekmurja.
Pokazali so se tudi šavrinke in šavrini iz Istre.
Za svatbo se je bilo treba prav posebej lepo opraviti.
Podeželsko društvo Utrip pod lipo domačo iz Motnika
Takole so bili oblečeni na navaden delovni dan.
Praznično oblečeni Gorenjci, odrasli in otroci, sredi 19. stoletja
Smetarji kot zagotovilo čistoče
Komendska godba
Na začetku dogajanja je zaigrala godba. V sprevodu jih je sodelovalo več.
Na obeh straneh predvidene poti sprevoda so bile postavljene stojnice.
V Prlekiji pa so bili ob delavnikih takole oblečeni.
Edina skupina iz tujine je prišla iz Cazina v Bosni.
Skupina Srbov iz Velenja
Pokazat so se prišli iz Betinec.
Zelo znana je ljubljanske črna noša.
Na zahodnem Štajerskem pa so se takole oblekli za praznik.
Belokranjci iz Kostelskega
Prodajalka pritegne pogled, če ima slamnik na glavi.
V Ljubljani imajo celo skupino noš.
Na obisk so prišli tudi Istrani.
Kamniški čebelarji
Tudi na Notranjskem so proučili nekdanje praznične noše in jih prišli pokazat.
Ljudske pevke Predice Kamnik
Novico o Dnevih narodnih noš je bilo seveda treba razbobnati.
ki jo je takole naslikal Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein leta 1838.
Na začetku sprevoda skupin v narodnih nošah je bil napis z imenom prireditve.
Ljudska praznična noša iz Smlednika na začetku 19. stoletja,
Njihove noše so tudi lepe.
in seveda v Premu na Notranjskem tudi.
Za vsako skupino je pisalo, od kod je.
Tudi piranski solinarji znajo z oblačili pokazati svojo pripadnost.
boben je bil prav lepo nameščen in okrašen.
Pograjci so se znali obleči za praznik.
Tudi Makedonci v Sloveniji ohranjajo svojo kulturno dediščino.
Pokazat so se seveda prišli tudi iz Tuhinjske doline.
So skavti ali taborniki, ne vem, oboji nosijo kroj, kot rečejo svojemu pripadnostnemu oblačilu.
Tako pa so se opravili za praznik v Prešernovi dobi.
V noši iz Poljanske doline v Beli krajini
Tudi v Brežicah in okolici so praznovali.
Tržačani so se tudi prišli pokazat.
Lepo, da so prišli tudi iz Koroške: Ziljana.
Pa še Srbi iz Hrasntika
Pohorci so se oblačili po svoje.
Okolica Ljubljane pa takole
Pastirji na veliki planini so se zaščitili pred vremenskimi neprilikami.
Na Domžalskem je tradicija izdelovanja slamnikov.
V okolici Sežane in Trsta so nosili oblačila alpskega tipa. S seboj so imeli glasbila …
Takole so nekoč šli praznično oblečeni na sprehod.
Štajerci iz JV dela
Kamniška tradicija so majolke. Seveda jih je bilo tudi treba pokazati. Zanimive so bile tudi stare fotografije.
S seboj so imeli inštrumente in z glasbo razveselili obiskovalce.
Rožani in Podjunci v prazničnih nošah
Bela noša iz Adlešičev, Bela krajina
Na Goriškem in Vipavskem so se tudi nekoč znali obleči.
Predstavila se je tudi izdelovalka pokrival.
Na Ptuju so se pa meščansko oblekli.
Posebej umetelno je izdelan čelnik.
Tudi suha roba je del slovenske kulturno-gospodarske dediščine.
Rezijani. V ušesih imamo še ritem njihovega plesa.
Pokazati je treba tudi prtič, izvezen v križnem vbodu.
Srbkinje z umetelno izvezenimi predpasniki
V sprevodu so šle skoraj samo slovenske skupine
Ljudska praznična noša iz Smlednika na začetku 19. stoletja,
V sprevodu so šle skupine etnoloških skupin v narodnih nošah, strokovno pripadnostnih kostumih. Razen skupine iz Cazina so bile vse iz Slovenije, tudi hrvaška, srbski in makedonska. Organiziranim etnološkim skupinam so sledile folklorne skupine v pripadnostnih kostumih, godbe, ki so bile nekatere v narodnih nošah, druge v svojih uniformah, pridružile pa so se tudi skupine skavtov in tabornikov.
Pa prvič sem bila med nastopajočimi. Od letošnje pomladi sem namreč članica skupine iz KS Smlednik, ki v javnosti predstavljamo smledniško praznično ljudsko nošo iz leta 1836. Je dejansko nekaj posebnega, od stotin opravljenih po starem sem videla včeraj samo peščico podobnih.
Na slikah je nekaj utrinkov iz sprevoda, med drugimi tudi naša skupina iz Smlednika. Prvi par sta zakonca Marjan in Olga Mali, koordinatorja naše skupine in gonilna sila projektov v lokalni skupnosti, pod dežnikom vedno nasmejana folklornika Milena Mrežar in Janez Oselj, nato jaz in moj mož iz 19. stoletja Franci Jenko. Dodana je še izvorna slika smledniške noše.
ki jo je takole naslikal Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein leta 1838.
Če boste pa videli kje sliko, na kateri se zdi, kot da stiskam zobe, je to zato, ker so me ožulili čevlji, drugače je bilo fantastično. Dva kilometra špalirja, pa vsi so nam mahali in nas slikali in se nam smehljali.
Srčno upam, da bomo ohranili ta narodni zaklad, pa čeprav le na prireditvah, to dediščino Slovenije in širše regije, ki se kaže v barvitosti in raznolikosti oblačil in dodatkov, kakovosti materialov in izdelave, pa seveda radosti in ponosu udeležencev in obiskovalcev vseh starosti.
Na koncu sprevoda so šle skupine različnih društev, še nekaj godbenih skupin, pevske skupine, kot posebna zanimivost pa tudi taborniki in skavti. Tudi smetarji so bili v sprevodu, čeprav ni bilo videti, da bi udeleženci odmetavali odpadke. Kaže, da so tako močan dejavnik slovenske kulture, da spadajo zraven. Dejansko je bilo zlasti od tujcev že velikokrat slišati, da je Slovenija zelo čista dežela.
Zaradi obilnih padavin se Avstrija, Češka, Slovaška, Poljska in Romunija soočajo s hudimi poplavami. Ponekod so pod vodo celotne vasi, številnih so ostali brez elektrike....
Agencija za okolje opozarja, da lahko danes zvečer in jutri pričakujemo obilne padavine in nevihte s sunki vetra, zaradi česar je agencija izdala oranžno opozorilo....
SDS in NSI sta podali kazensko ovadbo zoper predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, v kateri ji očitajo kršenje zakonodaje. Omenjeni stranki si prizadevata za...
V Filadelfiji je včeraj potekalo prvo soočenje med predsedniškima kandidatoma za položaj naslednjega predsednika ZDA Kamalo Harris, aktualno podpredsednico, in Donaldom Trumpom, ki se poteguje...
Letos je svet doživel najbolj vroč junij in avgust doslej, pa tudi najbolj vroč dan in najbolj vroče poletje na severni polobli v zgodovini meritev,...
STA poroča, da je vlada na današnji seji sprejela predlog zakona o cestninjenju, s katerim v pravni red prenaša odločbe evropske direktive glede novega načina...
Državni proračun je v prvih osmih mesecih beležil 431 milijonov evrov primanjkljaja, brez neposrednega učinka interventnih ukrepov pa bi ta znašal 72 milijonov evrov, na...
Svet RTV je za novo predsednico uprave državne RTV imenoval Natalijo Gorščak. Od 16 glasov je bil en neveljaven. Gregor Drnovšek, urednik Odmevov s srednješolsko...
Svet RTV je za novo predsednico uprave državne RTV imenoval Natalijo Gorščak. Od 16 glasov je bil en neveljaven. Gregor Drnovšek, urednik Odmevov s srednješolsko...
V Ljubljani je umrl Borisav Bora Đorđević, ki je bil eden najbolj kontroverznih glasbenikov na območju nekdanje Jugoslavije. V času razpada Jugoslavije je Slovence, ki...
Ta stran uporablja piškotke. S tem, ko uporabljate stran, se strinjate, da se piškotki morda uporabijo za izboljšanje uporabniške izkušnje strani in statistiko obiska.
