Kot je bilo pričakovati, so se v Sloveniji dejansko zgodile prelomne volitve. Žal v nasprotno smer od želenega. Levemu političnemu polu je skupaj z njemu naklonjenimi mediji in civilno družbo pač uspelo maksimalno mobilizirati oziroma v svoj prid nagovoriti leve ¬in – proti vsem pričakovanjem – tudi precejšnje število desnih volivcev ter zmagati na volitvah. Levi pol je storil prav to, česar desni ni ali vsaj ne v zadostni meri.
Levi pol je po zmagi pokazal, da ne bo upošteval volje volivcev, ampak bo zavladal tudi s tistimi, ki niso prišli v parlament
Agresivni levi pol je pokazal, kako se stvarem streže. Volilno kampanjo je namreč začel veliko pred uradno volilno kampanjo. V tem je tudi razlog, da rezultat tokratnih državnozborskih volitev v bistvu ni presenetljiv. Prav nasprotno: je pravzaprav logičen rezultat laži in sistematičnega hujskanja ljudi proti dosedanji vladi, navsezadnje pa je tudi nov dokaz nezrelosti in neskončne naivnosti večine slovenskih volivcev. Da je res tako, dokazuje že prva poteza zmagovalca volitev, ki je navkljub drugačni volji volivcev napovedal sestavo vlade tudi z ljudmi iz strank, ki so ostale zunaj parlamenta in so jim volivci odrekli podporo. Če temu dodamo še napoved naslednjih potez, kot je denimo napoved sprejema zakonodaje, ki so jo predlagali samooklicani glasniki ljudstva, ali pa napoved ukinitve motečih desnih medijev, je povsem jasno, kako si Golobovi “svobodnjaki” predstavljajo vodenje države in predvsem, v katero smer nas bodo zapeljali. So pa te volitve prinesle tudi nekaj pozitivnega, to namreč, da se je v parlament uvrstilo le pet strank, in seveda to, da bo nastajajočo parlamentarno večino nadzirala močna opozicija.
Desne stranke bi morale biti bolj povezane in jasneje profilirane
A naj se sedaj osredinim na desni politični pol oziroma na volilni rezultat, ki so ga dosegle posamezne stranke tega pola. Če odmislim posamične in nepremišljene eskapade SDS-a v času vladanja in med volilno kampanjo, tej stranki ni kaj očitati, saj je prispevala k skupnemu rezultatu desnega pola največ, kar trenutno lahko. Prav tako ni kaj očitati tudi Novi Sloveniji, čeprav bi bil lahko njen volilni rezultat, glede na delež kristjanov v družbi, tudi boljši.
Kar pa zadeva gibanje Povežimo Slovenijo, je volilni rezultat pokazal, da je zgolj in predvsem sklicevanje na povezovanje različno mislečih preprosto premalo, da bi ta projekt volivci v zadostni meri podprli oziroma nagradili. Napaka tega gibanja je tudi bila, da med potekom volilne kampanje ni bilo jasno, kdo je vodja gibanja (predvolilna soočanja so pokazala, da bi bil za to vlogo najbolj primeren Alojz Kovšca), kot tudi, da je gibanje preveč gradilo le na regionalni prepoznavnosti kandidatov. Je pa seveda res, da je k volilnemu neuspehu gibanja pripomoglo tudi to, da se mu ni priključila tudi Aleksandra Pivec z Našo deželo. Če bi se mu, bi gibanje zanesljivo prestopilo parlamentarni prag.
Kaj bi morale narediti desne stranke v prihodnje?
Doseženi volilni rezultat desnega pola (tako dveh strank, ki sta prišli v parlament, kot strank, ki so ostale zunaj) pa je razkril tudi nekatere druge napake, ki jih je omenjeni pol naredil in jih bo moral – če bo želel zmagati – do prihodnjih volitev odpraviti. Če so se stranke desnega pola (zlasti tiste, ki so bile do sedaj na oblasti) na volilno kampanjo relativno dobro pripravile, pa to ne velja za čas pred volitvami. V predvolilnem času so se namreč premalo posvečale predvolilni strategiji, ki je ključna za uspeh na volitvah, ampak so se pretirano zanašale na dosežene uspehe vlade in preveč podcenjevale dejanski vpliv osrednjih medijev na volivce.
Z volilnim neuspehom desnega pola je povezana še ena resnica, in sicer, da se ni v zadostni meri posvečal problemom oziroma pričakovanjem mladih (glede zaposlovanja, stanovanj itd.) kot tudi ne vrednotam in pravicam najštevilnejše civilnodružbene skupine v državi – vernim kristjanom. Zgovoren primer nezadostne podpore desnih strank pri uveljavljanju in zaščiti pravic kristjanov v družbi je denimo to: ko je Aleš Primc nekaj dni pred volitvami ovadil leve aktiviste zaradi njihove namere, da bodo izvajali nadzor pri nedeljskih mašah na dan volitev, pa te ovadbe nobena od desnih strank ni podprla niti ni izrazila protesta proti nameri omenjenih aktivistov. Desni pol bo moral nekaj več narediti tudi na medijskem področju, vendar ne v smislu kritiziranja osrednjih medijev, ampak v smislu drugačnega komuniciranja z njimi na način, ki bo odpiral prostor za predstavljanje lastnih stališč in konstruktivno javno razpravo.
Če nekako strnem oziroma povzamem, so te volitve pokazale, da so v slovenskih razmerah za volilni uspeh potrebne jasne politične ideje, sodobni pristopi, samokritičnost, stalna formacija političnega kadra in volivcev. Le tako bo doseženo večje zaupanje volivcev in s tem tudi več možnosti za zmago na prihodnjih državnozborskih volitvah.
