Brščič: “Potrebujemo preobrat, kot v Veliki Britaniji leta 1979”

Če se ozremo na zadnjih dvajset let razvoja Slovenije na gospodarskem področju, ugotovimo, da je rdeča nit, okoli katere se je vse vrtelo, preobrazba oz. privatizacija nekdanje družbene lastnine. Vsi najpomembnejši družbeni fenomeni zadnjih dvajsetih let so namreč povezani s tem – spomnimo se le na t. i. tajkunizacijo.

Ključna razlika med prostotržnim gospodarstvom in socialistično ekonomijo je prav v naravi lastnine. Socializem je zaznamovan z odsotnostjo zasebne lastnine produkcijskih sredstev, medtem ko je značilnost kapitalizma oz. prostotržne družbe zasebna lastnina. Po letu 1990 je bil eden glavnih izzivov tranzicije prehod iz družbene v zasebno lastnino. Nobena država v tranziciji tega procesa ni izpeljala ne učinkovito in ne pravično. Enako velja za Slovenijo.

Vprašanje je, ali je sploh mogoče doseči pravičen in učinkovit prehod v zasebnolastniško gospodarstvo. Za Slovenijo se je nekako še do konca devetdesetih let zdelo, da so ti procesi privatizacije vendarle potekali na družbeno sprejemljiv način. Toda po dveh desetletjih lahko, z obžalovanjem, ugotovimo, da je bila ta vzpostavitev novega sistema izrazito nepravična.

Šlo je za proces, ki je bil po svoji naravi ne samo nelegitimen, ampak tudi nezakonit. Zgolj nedelovanje pravosodja je procesu dalo navidezen pridih legalnosti. Prišlo je do takšnih odklonov, da je mogoče za označevalca uporabiti Marxovo sintagmo prvotne akumulacije kapitala. Torej, da se je umetno, ex-nihilo ustvaril sloj “kapitalistov”, ki so razlastili delavstvo.

Njihova lastniška upravičenja niso bila posledica ne njihove marljivosti, ne znanja, ne tveganja, ampak je šlo večinoma za oportuno izkoriščanje političnih privilegiranih pozicij. Za prvotno akumulacijo po slovensko sta bila potrebna dva pogoja: potrebni pogoj je bila dostopnost t. i. političnih kreditov, ki so jih odobravale večinoma državne banke, zadostni pa nedelovanje pravne države. Posledice te politike so v letu 2011 očitne.

Več: MMC RTV SLO