Trije mladi Bavarci s popolno opremo – s šestimi palicami in veliko potrpežljivosti – lovijo krape. Nekoč so tlačani iz blejske jezerske sklede, tam od leta 1011 naprej, briksenskim škofom vsako leto tovorili na vozovih vino z Bleda, ribe iz jezera in želve s farme. Menda je želvina juha takrat veljala za kulinarični presežek. V Blejskem jezeru so zanesljivo lovili ribe, pa ne krapov, tudi pred več kot tisoč leti, saj se je gospostvo briksenskih škofov na Bledu začelo leta 1011.
Danes Bavarci prihajajo na Bled kot turisti in ribiči. Blejsko jezero je raj za kraparje. Ve se, da so krape, ploščate ribe z dolgimi hrbtnimi plavutmi, vlagali v vode vsega sveta. Tudi zato je ta sladkovodna riba, ki dočaka starost do sto let, najpomembnejša vzrejna riba, ki jo ponekod obravnavajo tudi kot invazivno vrsto.
Blejska ribiška družina je zdravju jezera v prid postavila omejitve za ribarjenje in za kormorane
Blejska ribiška družina bo prihodnje leto dopolnila sedemdeset let.
V jezeru je 19 ribjih vrst, somi so najbolj čislani, pa ščuke, smuči. Krapi so na seznamu pred jezerskimi postrvmi. Krapar lahko do sedem kilogramov težkega krapa odnese, vse težje pa mora vrniti v jezero. Strokovno jim odstrani trnek, se fotografira s trofejo in nadaljuje lov.
Jože Kuzma, doma iz Lendave, ki živi na Bledu, bil je tudi predsednik RD Bled, mi pomaga pri ribarjenju s podatki. Če so domači in tuji ribiči dobrodošli v revirjih družine od prvega aprila pa do konca sezone, tega ne morejo reči za jate zaščitenih kormoranov. Od septembra do marca priletijo jate na prezimovanje in plenjenje.
»Na petih mostovih, na območju naše družine imamo straže, ki s plašilnimi raketami odganjajo in preusmerjajo jate. Brez tega bi bila vsakoletna vlaganja v vode brez učinkov,« pove Kuzma.
Med lovno sezono so omejili število dnevnih dovolilnic, ena stane 57 evrov, na deset. Zapovedali so, da lahko krapar v enem dnevu zmeče ali zvozi na jezero do tri kilograme vab. S temi omejitvami so se odpovedali na letni ravni več kot 50 tisoč evrom prihodkov. Njihova ribogojnica v Mali Zaki je ekološko urejena kot mora biti.
Nobena skrivnost pa ni, da se v to alpsko jezero, ki z milijoni digitalnih fotografij štrli iz vseh družbenih omrežij, stekajo tudi fekalije, da natega rešuje jezero, obremenjuje pa Savo. Ve se, da gnojenje in še kaj okrog jezerske sklede ni v prid zdravja biseru.
Vodenje, predsedovanje RD Bled je pred dvema letoma prevzel dr. Gorazd Pretnar. Avtoriteta na področju ekologije. Se bo njegov vpliv dotaknil tudi Blejskih odločevalcev?
