Ja, tako smo nekdaj rekli, če je kdo bil preveč izbirčen, srborit, nadut, z ničemer zadovoljen, čeprav je okolica vedela, da mu v danih razmerah nič ne manjka. Bel kruh je bil nekdaj, pa ne tako dolgo nazaj, morebiti 30 let, še vedno znak blagostanja, sedaj pa to ni več.
V mislih ima tisto trojico mladih fantov in okolice Velenja in Slovenj Gradca, ki je pred majskimi prazniki za nekaj dni šla malo v »lajf«. Sedaj pa slišim in berem, kako bi jih, ali sploh, vsaj malo kaznovali. Če mene vprašate, imam odgovor: čez koleno in dve po riti, pa primerno delo, uk in zabavo jim najti, pa bo zelo hitro vse OK.
Da ne bo pomote, nisem za »fizično vzgajanje«, ampak včasih pa je to edini način, da »se pride k pameti«. Tudi sam sem bil vzgojitelj svojih otrok in po službeni dolžnosti vsaj 13 let . Enkrat tik pred koncem zadnjega tretjega letnika se mi je prav to zgodilo, da sem posegel »po tej vzgojni metodi«, ker enostavno drugače ni šlo. Priznam, bal sem se reakcije staršev, fanta, ravnatelja pa tudi samega sebe sem se sramoval. Ne boste verjeli, starša sta mi na roditeljskem sestanku rekla hvala vam, ker naju prav nič ne uboga, fant pa se mi je po maturi iskreno zahvalil, ker je vedel, da s takšnim vedenjem ne bo šlo naprej, enostavno si ni znal sam pomagati. To je bila prelomnica v mojem življenju, mi je dejal in razšla sva se kot prijatelja.
Foto: Iskreni.net
