Civilna družba za pravično Slovenijo je oblikovala seznam zahtev, s katerimi želi vzpostaviti temeljni vrednostni sistem, na katerem bi lahko Slovenija izšla iz kriznih razmer.
Zborovanje Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki je 27. junija napolnilo ljubljansko Unionsko dvorano, rojeva nove sadove. Če je srečanje, ki je nastalo ob deklaraciji za pravično Slovenijo, organiziralo 32 civilnodružbenih gibanj in združenj, jih je danes v skupni pobudi povezanih že 41 in več sto posameznikov. Ta širina predstavlja dodaten »vzgonski veter«, ki je še jasneje oblikoval temeljne zahteve k pravičnosti naravnane civilnodružbene pobude.
Kot smo v Družini že pisali, je bil prvi osnutek zahtev predstavljen že ob koncu zborovanja v Unionski dvorani, v dialoškem procesu, ki je od takrat tekel »od spodaj navzgor«, torej od posameznih gibanj in združenj h koordinatorjem Civilne družbe za pravično Slovenijo, pa se je ta seznam še dopolnil. PredstavnikiCivilne družbe za pravično Slovenijo so ga v petek, 12. julija, predstavili na tiskovni konferenci v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Zahteve so osredinjene okoli petih tematskih sklopov, ki so po prepričanju njihovih zagovornikov bistveni za slovenski preboj iz kriznega krča.
Za spoštovanje države in medijsko svobodo
Prvi sklop, ki ga je predstavil novinar Jože Možina, ima pred očmi državo Slovenijo, njene ljudi in njihove svoboščine.
V Civilni družbi za pravično Slovenijo tako zahtevajo, da ostane Slovenija zavezana zaščiti življenja, kulture, jezika, okolja in narave v evropskem duhovnem in civilizacijskem prostoru, v katerem se je slovenski narod več kot tisoč let oblikoval. Druga zahteva meri na dosledno spoštovanje države Slovenije, njenih simbolov in obrambnih sil, zato v civilni družbi zavračajo vsako oživljanje utvar o demokratičnosti, uspešnosti in odprtosti prejšnje države, utemeljene na kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je bilo tudi vzrok njenega političnega in gospodarskega bankrota. Zahteve se dotikajo tudi stanja demokracije, saj želijo v civilni družbi vzpostaviti pregledno demokracijo z volilnim sistemom, ki povečuje odgovornost izvoljenih poslancev in omogoča učinkovito vladanje tistih, ki so zmagali na volitvah. Tu je tudi zahteva po medijski svobodi, ki bi omogočila, da bodo civilnodružbena in politična sporočila vseh enakovredno in nepristransko posredovana javnosti (česar denimo ni mogoče reči za zborovanje v Unionski dvorani); v civilni družbi zato odločno zavračajo sedanjo prakso medijskega favoriziranja tistih, ki so po volji centrov moči. Dve zahtevi prvega sklopa pa postavljata v središče strpnost in zavezanost nenasilju: v civilni družbi namreč zahtevajo, da Slovenija skladno s svojo ustavo spoštuje temeljne pravice in svoboščine vsakega človeka in državljana, in so proti nestrpnosti do katere koli skupine državljanov in Slovencev doma in po svetu; iz zavedanja o uničujoči izkušnji revolucije, ki je zanetila državljansko vojno, pa izhaja dosledno zavračanje nasilja kot oblike političnega boja in opozorilo, da spodbujanje in toleriranje nasilja ter sovraštva vodi v novo narodno katastrofo.
Kako do ustvarjalnega okolja?
Drugi sklop zahtev Civilne družbe za pravično Slovenijo – predstavil ga je dr. Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe – je posvečen takšnim družbenim spremembam, ki bi uveljavile strokovno upravljanje, ustvarjalno okolje in pozitivno selekcijo. Kako to doseči?
Iz pomladnih idealov izhajajoča civilna družba je jasna: »Zahtevamo odpravo negativnih vplivov države na gospodarstvo, sodstvo in medije, saj prav zaradi ohranjanja praks prejšnje totalitarne države izgubljamo na večini področij in zaostajamo za primerljivimi državami, tudi nekdanjimi socialističnimi, ki so vezi s totalitarizmi odpravile; zahtevamo takojšnjo vzpostavitev odgovornosti organov nadzora in poslovodstev družb ter zavodov v državni lasti. Tisti, ki so sokrivi za slabe rezultate, ne smejo dobiti novih priložnosti na nadzornih in vodstvenih mestih. Smo za najostrejši nastop države in njenih organov zoper oškodovanja na vseh področjih in za takojšnjo revizijo velikih investicij, začenši z Onkološkim inštitutom; zahtevamo pozitivno kadrovsko selekcijo v vseh segmentih družbe, kjer bodo edina veljavna merila etične vrednote, osebne in strokovne lastnosti ter odgovornost. Zavračamo delitev kadrov po politični, ideološki, verski ali kateri koli drugi usmeritvi in pripadnosti; zahtevamo, da se v Sloveniji vzpostavi odprto, prijazno in ustvarjalno delovno in poslovno okolje, ki bo omogočilo odpiranje novih delovnih mest in bo spodbudno za vrhunske strokovnjake in podjetja iz domovine in tujine. Smo proti reševanju neperspektivnih podjetij z državnim denarjem in za vzpostavitev strokovnega upravljanja podjetij v državni lasti. Gospodarski subjekti morajo pridobiti odgovorne lastnike, ki bodo zagotovili smotrno upravljanje podjetij; smo za vzpostavitev odprtega pretoka kadrov in znanja med znanstveno-raziskovalnimi institucijami, pedagoškimi institucijami in gospodarstvom.«
Pravičnost, utemeljena na resnici
Tretji sklop se dotika ene izmed najbolj nevralgičnih točk slovenskega tukaj in zdaj – pravosodja. Po besedah Urške Makovec iz pobude Prebudimo Slovenijo v Civilni družbi za pravično Slovenijo menijo, da je vendarle napočil čas, »da začnemo v Sloveniji govoriti o pravičnosti, utemeljeni na resnici; da utemeljimo svoj pravni red na človekovih pravicah in dolžnostih, in sicer ne samo v ustavi, temveč tudi v praksi«.
To bi omogočilo prenovljeno, pravično pravosodje, »kjer bodo na podlagi dokazov obsojeni odgovorni za gospodarska oškodovanja, krajo družbenega premoženja in druga huda kriminalna dejanja; kjer bo obsojenim zaplenjeno nezakonito pridobljeno premoženje; ki se bo sposobno soočiti z najhujšimi zločini v zgodovini Slovencev in zločine kaznovati; ki bo zagotavljalo sojenje v razumnem roku; ki ne bo sledilo volji ene oziroma katere koli politične opcije in ne bo dopuščalo zlorab v politične namene, ampak si bo z učinkovitim sojenjem na podlagi dokazov pridobilo zaupanje najširšega kroga državljanov Slovenije, ki ga sedaj nima.« V ta sklop sodi tudi zahteva po jasni zakonodaji, ki bo po vzoru razvitega sveta takoj preprečila sramotno izkoriščanje in neplačevanje domačih in tujih delavcev; podjetniki in odgovorni za tako početje pa morajo za daljše časovno obdobje izgubiti možnost opravljanja podjetniške dejavnosti.
Skrb za družino
Družini in mladim Civilna družba za pravično Slovenijo namenja posebno pozornost. Izražajo jo zahteve, ki jih je predstavila dr. Andreja Poljanec iz zavoda Iskreni.net.
V luči zaskrbljujočih demografskih trendov za prihodnost slovenskega naroda je nedopusten kakršen koli dodaten varčevalni ukrep na škodo družin, ki bi pomenil njihovo ekonomsko slabitev. Zaradi katastrofalne blokade zaposlovanja mlade generacije, ki se je loteva obup in išče možnost preživetja v tujini, v civilni družbi zahtevajo, da se vlada prednostno loti reševanja tega vprašanja, in sicer tako, da zniža obdavčitev plač in drugih aktivnih dohodkov ter spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Zlasti iz perspektive družin je pomembna dostopna in kakovostna zdravstvena oskrba, ki bo organizirana racionalno, razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom pa naj bo urejeno tako, da bodo uporabniki zdravstvenih storitev deležni enakopravne obravnave in razumnih čakalnih rokov. Kaj pa šolstvo? V civilni družbi so jasni: »Zahtevamo kakovostno in pluralno šolstvo, ki bo imelo glavni poudarek na uporabnem znanju, pomembnem za življenje posameznika in skupnosti, in ne le na pridobivanju formalne izobrazbe. Uvesti ali posodobiti je potrebno tiste učne vsebine, ki ne dosegajo evropske ravni, a so nujne za uspešno vključitev Slovenije v globalne tokove. Smo za uravnoteženje pravic in dolžnosti učencev in dijakov v šolah, za povrnitev učiteljeve avtoritete in za šolsko vzgojo na temelju vrednot.«
Več: Družina
