Krščevanje otrok je običajno po svetu ter po splošnem ustavnem in mednarodnem pravu samoumevno dopustno dejanje.
V Družini smo nedavno že pisali o nameri sedanje oblasti, da bistveno spremeni zakon, ki ureja področje verske svobode. Pogodba sedanje koalicije, ki se je po petkovem kongresu Pozitivne Slovenije in izvolitvi Zorana Jankovića za predsednika največje vladne stranke sicer znašla na robu propada, predvideva takšno spreminjanje zakonodaje, ki bi posegla zlasti v model financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev ter izvajanje duhovne oskrbe v državnih ustanovah.
Veliki zombi Tito
A to očitno niso edine spremembe, ki naj bi jih prinesel nov zakon. Kot je znano, je njegov osnutek že pripravljen, a zaradi medresorskega usklajevanja nedostopen, kar pa ne pomeni, da ni mogoče na podlagi različnih »znamenj časov« dovolj utemeljeno ugibati o njegovih usmeritvah.
Eno izmed takih »znamenj« je nedavno podaljšanje seznama registriranih verskih skupnosti. Urad za verske skupnosti je tja vpisal dve novi verski skupnosti, ki slišita na imeni Upasana – sanjava prostost duha, svetovnonazorska kozmološka skupnost in Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja. Za svojevrsten komentar o obeh je poskrbel novinar Dela Matija Grah, ki je na Slovensko škofovsko konferenco, z očitnim namenom, da bi jo zvlekel v polemiko, naslovil vprašanje o morebitni problematičnosti registracije skupnosti, o katerih pa je že sam ugotovil, da gre v prvem primeru »po imenu sodeč za svetovnonazorsko in ne za versko skupnost, druga pa je najbrž parodija na verske skupnosti«.
Delov novinar je torej v registracijski potezi urada za verske skupnosti prepoznal provokacijsko-parodične prvine, kar pa v objavljenem članku – pričakovano – ni bilo razvidno, saj je prispevek v sodelovanju z vodstvom urada za verske skupnosti sledil drugi logiki: kazanju na domnevne slabosti veljavne zakonodaje, ki naj bi omogočala registracijo verskih skupnosti brez stvarnih prvin religijskosti. Sporočilo je znova jasno: veljavni zakon je slab, zato mora v koš za smeti …
Če si na tem mestu tudi sami dovolimo malce ironičen namig: urad za verske skupnosti bi morda le lahko zavrnil registracijo denimo »zombijske cerkve«. Ta namreč med svoje »svete praznike« umešča tudi 9. in 25. maj. Praznovanje prvega poteka denimo tako, da se na njegov predvečer »ljudje zbirajo, na vrhovih gora med gorečimi grmi, ki s svojo nebeško svetlobo oznanjajo prisotnost svetega duha v podobi velikega zombija Tita. /…/ Največ takih ognjenih grmov se pojavi na sveti gori Sabotin, kamor zavistno gledajo verniki, gnostiki s sosednje gore, ki jo po nemarnem imenujejo Sveta Gora.« 25. maja pa se verniki te skupnosti »spominjamo velikega zombija Tita, ki je na ta dan vstal v čezvesolje«.
Po veljavnem zakonu ni dovoljeno registrirati verske skupnosti, za katero pristojni organ ugotovi, da denimo spodbuja k razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma k nasilju ali vojni. Poveličevanje Tita bi lahko v duhu znane odločbe ustavnega sodišča lahko razumeli kot takšno razpihovanje. Tudi za ta primer lahko, kot za »oživljeni« napis v čast dosmrtnemu šefu nedemokratičnega in totalitarnega režima na Sabotinu, uporabimo besede iz izjave goriških razumnikov: gre za povzdigovanje diktatorja, čigar režim je pri številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje, in tako za obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so trpeli zaradi komunističnega terorja.
Krščevanje otrok
S tokom politične vneme pri posegih na področje verske svobode pa skušajo zaplavati tudi tisti, ki se že dalj časa zaletavajo v katoliško Cerkev in jo skušajo s pomočjo oblastnih vzvodov omejiti v svobodi njenega delovanja. V ta okvir moramo umestiti ponovljeno pobudo t. i. koalicije za ločitev države od Cerkve za prepoved krščevanja otrok, češ da je protiustavna. Kršila naj bi 41. člen ustave, ki ureja področje svobode vesti in pravi: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
O verski vzgoji otrok pa govori tudi veljavni zakon o verski svobodi, ki v 10. členu določa, da imajo starši pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem, pri čemer morajo spoštovati njihovo telesno in duševno nedotakljivost. Otrok, ki je dopolnil 15 let, pa ima po zakonu pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo. Pobudo za prepoved krsta otrok, češ da krši njihovo svobodo vesti, je torej nujno treba razumeti tudi kot pobudo za spremembo zakona o verski svobodi.
Več lahko preberete v Družini.
