V rovu sv. Barbare doslej našli ostanke 1.420 žrtev.
Tretji marec 2009 se je vsaj pri delu slovenske javnosti zapisal kot svojevrstna točka preloma glede odnosa do povojnih pobojev: prebitje pregrad v rovu sv. Barbare rudnika v Hudi jami in uzrtje žrtev, ki naj bi po naklepu storilcev večno ostale skrite, je pomenilo tudi prebitje zidu (hotene) nevednosti o obsegu in postopkih »industrije smrti«, ki je pospešeno delovala v prvih povojnih mesecih.
Pripoved Hude jame odtlej ni nikoli popolnoma potihnila, četudi je bila vzrok, da je za dolga leta zastalo tako rekoč celotno delo pri odkrivanju in preiskovanju prikritih morišč in grobišč – molk in ignoranca pristojnih oblastnih odločevalcev z neprikrito željo, da bi vse ostalo tako, kot je bilo pred marcem 2009, vendarle nista mogla trajati v nedogled in slednjič se bližamo točki, ko bo to množično morišče raziskano, njegove žrtve pa pokopane.
Žrtve do 21. metra
Ob osmi obletnici vstopa raziskovalcev k pobitim v rovu sv. Barbare je vladna komisija za reševanje vprašanja prikritih grobišč v ponedeljek, 6. marca, predstavila dosedanji potek izkopavanj in izsledke arheološko-antropoloških raziskav. Kot je znano, so prvim raziskavam leta 2009, v katerih je bilo najdenih 432 žrtev v vodoravnem jašku in 346 v prvih metrih navpičnega, sledila leta »mirovanja« in tudi propadanja jaška, ko je bila le zbrana volja za nadaljevanje izkopavanj, pa je bilo poleg sanacije jaška poprej treba rešiti še vprašanje pokopa teh 778 žrtev, neprimerno shranjenih v rovu. Pokopane so bile oktobra lani na grobnem polju pokopališča na Dobravi pri Mariboru.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za Hudo jamo kot morišče, ki je že vpisano v poseben register pri tem ministrstvu, je omogočilo nadaljevanje izkopa v navpičnem jašku. Kot je dejal inž. Ivan Kenda, vodja rudarskih del, je bila do globine 12,5 metra narejena betonska zaščita, nato pa se je izkopavanje v zelo zahtevnih okoliščinah nadaljevalo. V povprečju jim uspe raziskati en globinski meter na teden. Trenutno so na 36. metru nekoliko poševnega rova; do dna, ki naj bi ga predvidoma dosegli junija, jih je predvidoma še 12 do 13. Gre za svojevrstno kopanje »v neznano«, saj se iz etažnih kart rudnika iz 30. let prejšnjega stoletja ne da kaj dosti razbrati, zahtevnost razmer pa terja, da tudi na dosedanji globini vseh posmrtnih ostankov še niso iznesli, temveč so jih nekaj pustili na prehodih v horizontalne etaže. Odstranili jih bodo ob načrtovanem postopnem zasipavanju jaška do betonske zaščite.
Iz jaška je bilo doslej izneseno okoli 230 kubičnih metrov materiala (laporji, gline, kosi apnenca, lesena konstrukcija jaška, ki je še stala v času pobojev) in posmrtni ostanki najmanj 632 nadaljnjih žrtev, kar pomeni, da je skupno število doslej odkritih žrtev vsaj 1.420.
Posmrtne ostanke so odkrili v vertikalni globini do 21 metra, nato pa ne več (v globini 17 metrov se je pojavil nasipni stožec iz ilovnatega materiala, ki po štirih metrih popolnoma zapolni jašek). Za naprej ni mogoče predvidevati, kako bo. Ali so prve žrtve padale na dno jaška in so bile nato zasute? Na odgovor na to vprašanje bo treba počakati do konca del.
Več: Družina
