B. Siter, Družina in življenje: Bergdoktorjeva dediščina

Pred kratkim sem malo podražil svojo frizerko: »Zdaj bo pa kmalu konec Bergdoktorja, kajne?«

Pa mi je, malo za hec, malo za res, odgovorila: »Joj, ne govori, je tako hudo… Vsak večer smo ga gledali. V bistvu nam je ukradel poletje – prejšnja leta smo bili vsak večer do 10-ih zunaj na terasi, letos smo se pa prav po vojaško vsi na hitro stuširali in bili od 8h do 10h zvečer priklenjeni pred televizijski ekran«.

Ja, Gorski zdravnik je obnorel Slovenijo. Ob večerih se je v premnogih domovih zaslišala uvodna pesem Have a little patience (ki jo, mimogrede, izvaja v naši mladosti zelo popularna skupina Take that). V kraje, kjer deluje prijazni »Dr. Martin Gruber« so to poletje potovali celi avtobusi Slovencev; celo Radio Ognjišče je popeljal svoje poslušalce na izlet v slavni Elmau in okoliške kraje na ogled “klinike” gorskega zdravnika.

Moram priznati, da sva si tudi midva z ženo ogledala kar nekaj epizod Gorskega zdravnika. Začela sva zato, da bi ponovila nekoliko zarjavelo nemščino, ki je nisva govorila že od srednje šole. Ko pa začneš gledati, te serija bolj kot z zgodbo, ki je – kot pri Komisarju Rexu – zelo predvidljiva, pritegne s posnetki neizmerno lepe narave. Zelo všeč mi je bil tudi stari Mercedes, ki ga vozi dr. Martin. Seveda sem si šel takoj ogledat ponudbo takšnih na avto.net in kar nisem mogel verjeti, ko sem ob takšnem avtu videl zapisano: Bergdoktorwagen« :).

Dr. Martin se je nama, tako kot mnogim Slovencem priljubil zato, ker je prijazen, požrtvovalen, pameten in ker se kot izjemen zdravnik ozira predvsem na druge. Spomnim se, kako je neka gospa komentirala, da bi se kar »k njemu prepisala«, če bi bilo to mogoče :).

Serija Gorski zdravnik je nas, Slovence očarala, ker nam je blizu. Blizu zemljepisno, blizu pa tudi kulturno: gre za lepo, urejeno (tako, kot bi si želeli, da bi bilo pri nas) gorsko vasico in za lepe hiše z dih jemajočimi razgledi, v katere bi se z veseljem kadarkoli vselil vsak Slovenec. Gre tudi za tipično katoliško okolje, na gosto posejano s cerkvami; ob »ta velikih« praznikih gre Dr. Gruber celo k maši.

Ker nam je to okolje tako zelo domače, se z njim mnogo lažje poistovetimo, kot pa z ameriškimi ali mehiškimi serijami. In prav v tem grmu tiči zajec.

Nam je dr. Gruber prodajal »mačka v žaklju«?

V seriji Gorski zdravnik so zelo lepo prikazali, da bogastvo ni dovolj za srečo, saj so bili številni Martinovi pacienti zelo premožni poslovneži, ki kljub »uspešnosti« niso bili srečni. Poleg bolezni ali pa še pred njo, so jih mučili neurejeni družinski odnosi.

Ko sem gospo frizerko iz uvoda povprašal, če se iz celotne serije spomni ene same »običajne« družine s srečno poročenima staršema (mamo in očetom, seveda) in otroki, mi je povedala, da se ne spomni niti ene. Tudi sam se je ne.

Več lahko preberete na diz.si.