Informacije, ki jih v javnost spuščajo iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so zelo skrbno načrtovane in nadzorovane. Če ne bi državni sekretar Pertinač ponavadi hitreje tipkal kot mislil (Facebook), bi bilo vse skupaj že skoraj malce sterilno. Kako drugače od odprtega pristopa ministra Žige Turka in njegove ekipe, ki je šla v odkrit dialog, pa četudi z zavestnim tveganjem, da jih bo v nenaklonjem okolju, ki jo je pričakalo na nož, zato kdaj dobila tudi po prstih.
Kljub tej sterilnosti pa lahko ob poročanju o številnih obiskih osnovnih šol, čestitkah ob uspehih slovenskih športnikov in junaškemu bojevanju s posledicami žleda opazimo, da je eden ključnih projektov te ekipe v resnici sprememba visokošolske zakonodaje. Projekt zanje ni le pomemben, ampak se ga lotevajo že s pravo strastjo in gorečnostjo. Glede na to, da se navzlic glasnemu jamranju v visokem šolstvu pretaka zelo veliko sredstev in upoštevaje dejstvo, da se je vrli minister pred kratkim znašel pod drobnogledom javnosti in kriminalistov, ker naj bi takratnemu ministru Igorju Lukšiču pomagal pri prijateljskemu in družinskemu ravnanju z 1.4 mio EUR (projekt Državljanska vzgoja), se vsakemu pravemu ciniku nakazuje vprašanje, ali ni nemara smotno razmisliti tudi o možnosti, da ta velikanska vnema nima opravka le z ministrovo željo po urejanju razvojno pomembnega visokošolskega področja, ampak tudi z nekoliko bolj profanimi motivi?
Minister Pikalo bi tako možnost seveda zavrnil kot zlobna natolcevanja. Češ, on se seveda z vso resnostjo in strokovnostjo junaško bori za rešitve, ki bodo pomagale k višji kakovosti v visokem šolstvu, z levo roko pa bo opravil še z vsemi težnjami po privatizaciji in komercializaciji. Pa je temu res tako?
Pravzaprav ne. Eden ključnih vidikov novega zakona je ravno urejanje financiranja v visokem šolstvu. Da, pri profanih motivih smo. Novi sistem, če lahko poenostavim, financiranje visokošolskih zavodov ne bo vezal na število vpisanih študentov. Hkrati pa bo zakon visokošolskim zavodom dovoljeval, da ob razpisanih mestih razpišejo še do 40 % plačljivih mest za redni študij. Posledice te ureditve bodo naravnost osupljive.
Več lahko preberete v Reporterju.
