Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv.
Denimo, da v družini možu (javnemu uslužbencu, upokojencu ali zaposlenemu v privatnem podjetju) znižajo mesečne prejemke za 5 odstotkov ali 50 evrov. Razumljiva reakcija v družini je, da bo ta izpad prihodkov pač potrebno nekje privarčevati, se nečemu odreči, da bo družinski proračun ostal »vzdržen«. In po pregledu mesečni izdatkov se v družini odločijo, da se bodo odpovedali večerji, na katero so hodili vsak mesec že dolga leta. Namesto izdatka v višini 60 evrov, bodo večerjo pripravili v družinskem krogu, potrošili sicer za 10 evrov materiala ter seveda privarčevali omenjenih 50 evrov. Večer je kljub temu lahko še bolj prijeten in ob njem se lahko razvije tudi družinska razprava, zakaj ne zna tako odreagirati tudi država pri svojih izdatkih, ne pa da dodatno obremenjuje ljudstvo.
Seveda pa ima takšna odločitev posledice za gostilničarja v sosednjem lokalu, ki mu je izpadlo teh vsakomesečnih 50 evrov zaslužka po pokritju porabljenega materiala. Tudi on je pred dilemo, kako sedaj zapreti svoje finance. Pregleda izdatke in oceni, da mogoče ni nujno, da gostom nudi serviete in prte iz blaga, katerih pranje in kemično čiščenje ga stane 50 evrov več kot če ima na mizah papirnate prtičke. Slučajno pa ima žena iz preje omenjene družine kemično čistilnico in pralnico in zaradi takšne odločitve gostinca tudi ona izgubi 50 evrov mesečnega zaslužka zaradi izpada tega naročila. In družinskemu proračunu ponovno zmanjka 50 evrov, kar zahteva dodatno krčenje izdatkov in zgodba se ponovi. Seveda na še nižjem nivoju.
Beremo sicer lahko o fiskalnem multiplikatorju, preko katerega stroka ugotavlja in izračunava (ter se prepira), kako krčenje državnih izdatkov vpliva na gospodarsko rast, a gornji primer je preprost a vseeno točen prikaz, kaj se zaradi umika izdatkov države dogaja v ekonomiji in kakšne so posledice. V obeh dejavnosti (gostinstvo, pranje) imajo manj prihodkov, zaslužkov, manj dela (ob večjem obsegu izpada seveda tudi dodatno nezaposlene) ter še vedno nezaprto finančno konstrukcijo v prvi družini zaradi izpada prihodkov.
Več: blog Drugi svet
