Avstrijec, ki se je zaljubil v slovenske gore in zavračal germanizacijo

Na začetku 20. stoletja je po slovenskih gorah stalo že kar nekaj planinskih koč. Nekaj so jih postavila slovenska planinska društva, nekaj pa avstrijska. Po koncu prve svetovne vojne je po skoraj sedmih stoletjih prišlo do ločitve od Avstrije in ustanovitve nove države južnih Slovanov. Kar naenkrat nemška imena niso bila več popularna in so bila nadomeščena s slovenskimi. 

Z eno samo izjemo. Frischaufov dom na Okrešlju je obdržal svoje ime, pa čeprav je bil imenovan po avstrijskem državljanu. Kako je bilo to mogoče?

Johannes Frischauf je bil avstrijski matematik, geodet in alpinist, ki se je rodil leta 1837 na Dunaju. V šestdesetih letih je postal profesor na univerzi v Gradcu in tam ostal do upokojitve. Bolj kot po akademskem delu je bil poznan po svoji gorniški dejavnosti. Zaljubil se je namreč v slovenske gore in nekako postal Slovenec. 

Prvo kočo so po njem imenovali leta 1884. Stala je pod Kokrškim sedlom med Suhadolnikovo domačijo in ostenji Kočne. Ni ji bila namenjena dolga življenjska doba, ker so jo ogrožali plazovi, in danes je od nje ostalo le še nekaj temeljev zidov. 

Frischauf je sodeloval s slovenskimi planinci in zavračal germanizatorska prizadevanja nemške planinske organizacije. Nekako v nasprotju z narodom, iz katerega je izhajal. S tem se je tako zameril svojim avstrijskim planinskim kolegom, da ti niso želeli imeti več z njim imeti nobenega opravka. Frischauf je skrbel za postavitev planinske koče na Okrešlju. Še danes se imenuje po njem.  Poiskal in markiral je mnogo poti, določil veliko višin in o Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so mu bile najljubše, napisal vrsto člankov. Leta 1893 je postal častni član Slovenskega planinskega društva. Živel je dolgo in polno življenje in se poslovil leta 1924 v Gradcu. 

Frischaufova koča na Okrešlju obstaja še danes. Po mnogih dogodivščinah, seveda. Leta 2019 se je zgodila katastrofa, saj je pogorela do tal. Kočo pospešeno obnavljajo v čisto novi podobi in v letošnjem letu naj bi bila ponovno odprta. 

V spomin na dolgoletnega planinca avstrijskega rodu, ki se je zaljubil v naše gore in jim ostal zvest celo življenje.