Nosilec razvoja francoske baročne arhitekture in stavbarstva je bil gotovo dvorni arhitekt »sončnega kralja« Ludvika XIV. (1638 – 1715) Jules Hardouin – Mansart, ki se je rodil 16. aprila 1646 v Parizu. Mansart je bil eden od najpomembnejših evropskih arhitektov iz 17. stoletja, hkrati pa se je skozi njegove stvaritve zrcalila moč in veličina sončnega kralja. Jules Hardouinijev stric, Francois Mansart (1598 – 1666), mu je bil pravi arhitekturni vzor in učitelj, ki je tudi deloval na francoskem dvoru. Načrtoval je stavbe s preprostimi tlorisi in pretehtanimi proporci. Francoisove največje arhitekturne umetnine predstavljata grad Maisons-Laffitte v bližini Pariza in cerkev Val – de – Grace. Po njem pa še danes urejeno podstrešje imenujemo mansarda! Po smrti njegovega strica Francoisa je Jules Hardouin – Mansart podedoval obsežno zbirko načrtov in skic, katere je kasneje uporabil pri svojih arhitekturnih snovanjih. Po njem je prevzel tudi »umetniško ime« – Mansart. V svoi karieri je Hardouin ustvaril številne in pomembne spomenike tedanje dobe. To so bili; Vendomski trg in Invalidska cerkev v Parizu, Zrcalna dvorana in grajska kapela versajskega gradu in drugo… Jules Hardouin – Mansart je umrl v Marly-le-Roi v bližini Pariza 11. maja 1708 leta.
Foto: Wikipedia
