Ali je kakšna bistvena razlika med »biti kristjan« in biti »slovenski kristjan« v 21. stoletju?
Ne more biti. Bog in Kristus, v tem med kristjani različnih narodov ne more biti razlik. Dejstvo pa je, da živijo v različnih prostorih in časih, ki po svoje pogojujejo tudi izraz njihove vere.
Slovenskemu kristjanu je zgodovina odmerila majhen geografski in demografski prostor.
Ne sprejeti te majhnosti, je ne vzljubiti in ji biti nezvest pomeni ne sprejeti volje Najvišjega, ki je Slovenca v tako situacijo postavila. Zato Slovencu kot kristjanu odpade vsak vzrok občutka manjvrednosti, saj je kot kristjan enakopraven članu stomilijonskega naroda.
Na zgodovinski ravni pa gre za dejansko majhnost: Bog navadno operira raje z najmanjšim kot z največjim, npr. v zgodovini z Avgustom in Herodom, ampak neprimerno bolj z galilejskimi ribiči.
Slovenski kristjan lahko vidi privilegij Previdnosti na primer v tem, da je njegov narod skozi tisočletje politične nesvobode ohranil svojo narodno identiteto in da se je ta prav pred našimi očmi povzpela v ustvaritev lastne neodvisne države v organizaciji in duhu Evrope. Vse to po nezanikljivi, celo bistveni vlogi katoliške Cerkve, ki jo je v tem narodu imela, vse do sodobnosti. Ta njena vloga še ni razkrita v celoti. Tako na primer slovenski javnosti še ni znano, koliko je nadškof Šuštar prispeval k priznanju neodvisnosti Slovenije.
Zato normalna slovenska narodna zavest tako rekoč po naravni asociaciji ne more biti protikatoliška.
Slovenski kristjan, ki mu Cerkev ni predvsem sociologija, ampak zakrament v zgodovini, se ne more bistveno razlikovati od drugonarodnih kristjanov, razen morda po svoji posebno občutljivi in strpinčeni narodni zavesti. Vsem kristjanom je skupna vera, ni pa vsem skupna tradicija. Kakšna čudovito bogata tradicija odlikuje naš geografsko gledano miniaturni prostor! Etnograf bi lahko našteval: od napisa IHS na kraških kamenitih obokih do kratice GBM (Gašper, Miha, Boltežar) ob svetih treh kraljih nad vhodi hiš v Sloveniji, od blagoslavljanja velikonočnih jedi do kresov ob sv. Ivanu in raznih pregovorov, kot npr.: »Mala maša po suknji vpraša.«
Lahko dodamo tudi šalo. Na kosilu velikašev prejšnjega režima je strežnik vprašal enega izmed njih: »Ali naj rečem: Bog žegnaj?« Velikaš pa je odgovoril: »Bog ne daj!«
Več lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
