Skoraj večni župan Mestne občine Ljubljana in lažni proletarec se je na letošnji praznik dela ukvarjal z mirovništvom in traktorji. Že zopet s traktorji – pa ne tistimi, ki jim je maja 2023 uradno prepovedal voziti v njegovo najlepše mesto in tudi ne s tistimi, ki na poljskih kolovozih ovirajo kriminalno gradnjo njegovega kanala C0, ampak z izdelovanjem novih. Veleumni politikant ni izbiral med maslom in topovi, ampak med traktorji in orožjem. Ognjevito je namreč predlagal, naj bi namesto orožja izdelovali traktorje. Vsestransko razgledani župan se pri tem ni opiral na kakšen Marxov citat, ampak kar na svetopisemskega. Izaija namreč prerokuje: »Prekovali bodo svoje meče v lemeže.« (Iz 2,4)
Samoukinitveno mirovništvo
Jankovič se je z napovedjo proizvodnje traktorjev prikupil lunatičnim mirovnikom na levici in seveda svojemu duhovnemu očetu Milanu Kučanu. Žal je pozabil na pomembno podrobnost, in sicer kakšne barve bodo traktorji, ali rdeči ali v maskirni barvi. Tudi o provizijah in sodelovanju z Republiko Srbsko pri temu poslu zaenkrat še ni bilo govora.
Šalo na stran, stvari so zelo resne! Evropske države se oborožujejo, v Sloveniji pa mencamo in prisegamo na mirovništvo, še več, celo referendum o izstopu iz Nata ni nemogoč. Ne zavedamo se, da v Rimu še niso pozabili, kje je tekla rapalska meja, ne v Budimpešti do kod je segalo ogrsko kraljestvo. Tudi Hrvatom in Avstrijcem ne gre zaupati ob morebitnem vsesplošnem spopadu v srednji Evropi.
Nevarnost Orbanovih Madžarov
Po vsej verjetnosti je naša najnevarnejša soseda Madžarska. Madžari namreč še vedno niso preboleli strahotne izgube ozemlja po prvi svetovni vojni. Od tisočletnega kraljestva pod krono sv. Štefana jim je ostala le tretjina ozemlja. Razkazovanje starih zemljevidov, na katerih meja poteka po Muri, je resno izzivanje, ki mora skrbeti vse politike v Ljubljani. Z neprestanim obtoževanjem Janše, češ da je prijatelj Orbana, ne bomo rešili ničesar. Sploh pa politika ni stvar prijateljstva ampak interesov. Ravno z interesi je bil Orban kar se le da uspešen pri naših politikih z leve in ne pri Janši. Pod levo vlado je madžarski MOL kupil ÖMV (nekdanji Istrabenz) in ima 25 % tržni delež. Nadalje je prav tako pod levo vlado OTP banka kupila nekdanji SKB, Poštno banko ter NKBM in je s 30 % tržnim deležem tesno za petami NLB. Vse druge podružnice tujih bank imajo tržne deleže pod 7 %. Izdatna pomoč madžarski manjšini, bliskoviti razvoj Lendave in ne nazadnje nakup propadle Pečečnikove tekstilne tovarne v Gornjih Petrovcih dodatno kaže politiko in interese Budimpešte. Lastnik OTP Sándor Csányi ni samo bankir ampak tudi prijatelj Aleksandra Čeferina. Na prošnjo slednega je bil cenzuriran Požarjev intervju z Milovićem na Planetu TV. Kaj pomaga »nedepolitizirana« Planet TV, ki je v madžarski lasti, če ima v njej zadnjo besedo Aleksander Čeferin. Resnici na ljubo moramo omeniti tudi kapitalske povezave podjetij Nova obzorja d. o. o. in Nova hiša d. o. o. z Madžari, vendar so ti posli zgolj drobiž v primerjavi z zgoraj navedenimi nakupi s strani MOL in OTP.
Za piko na i še ugotovitev, da Slovenijo kot neresno in nedoraslo članico Nata preletavajo in »varujejo« madžarska vojaška letala.
Madžarska in vojna v Ukrajini
Poznavalci in tudi laični opazovalci geostrateške politike so ugibali, zakaj je Madžarska pri napadu Ruske federacije na Ukrajino slednji odreka pomoč, pravico do obrambe in simpatizirala z napadalko. Prvi razlog je popolna odvisnost od ruskih energentov, drugi pa se skriva v pričakovanju priložnosti po poravnavi starih računov ob morebitnem uničenju Ukrajine. Po prvi svetovni vojni je zajeten del Kraljevine Ogrske postal del Čehoslovaške, po drugi svetovni vojni pa je Rdeča armada odščipnila skrajni vzhodni del Slovaške in ga priključila Ukrajini. Tako se je madžarska manjšina znašla v mejah Sovjetske zveze oziroma današnje Ukrajine.
»Sporno« ozemlje ima burno zgodovino. Njegove meje in uradna poimenovanje so se tekom stoletij spreminjala: Rutenija, Podkarpatska Rusinija, Karpatska Ukrajina… Glavno mesto je Užgorod. Poleg Rusinov je tod živela madžarska, slovaška, judovska, nemška in romunska manjšina, pravi babilon narodnosti in ver (grkokatoliška, katoliška, pravoslavna, judovska). Že v srednjem veku, pa vse do leta 1918 je bila Karpatalja (madžarsko poimenovanje) v ogrskem kraljestvu. Po ustanovitvi Čehoslovaške pa je bila družno s Slovaško vključena v novo državo in v njej imela nekaj malega avtonomije. Ob začetku druge svetovne vojne je Slovakom iz strahu pred madžarsko okupacijo uspelo s Hitlerjevim pristankom ustanoviti Tretjemu rajhu podrejeno državo Slovaško. Ker Podkarpatska Rusinija ni bila vključena vanjo, je ta razglasila samostojno republiko Karpatsko Ukrajino, ki so jo Madžari z okrutnim napadom nemudoma okupirali. Med drugo svetovno vojno se je narodnostna sestava močno spremenila. Leta 1944 so povsem uničili judovski živelj. Madžarski okupaciji je sledila ruska, pod katero so številne Madžare pregnali v gulage. Rdeča armada, ki se je umaknila iz SR Ukrajine šele leta 1991, se sicer pod drugim imenom po dobrih tridesetih letih vrača v neodvisno Ukrajino z namenom, da jo ali v celoti okupira ali razkosa. Bo Orban pri tem dobil svoj delež?
Prekmurje ali Slovenska okroglina
Zakaj tako natančen popis zgodovine dežele iz evropskega zakotja, kakor sem jo bil prebral v knjigi Izginula kraljestva zgodovinarja Normana Daviesa (Beletrina in Cankarjeva založba, 2024). Zato, ker so med Podkarpatsko Rusinijo in našim Prekmurjem (Slovensko krajino, Slovensko okroglino, Mursko republiko) številne podobnosti. Zato, ker bi se morali iz zgodovine vendarle kaj naučiti.
Pa pojdimo po vrsti. Obe pokrajini sta bili stoletja v Kraljevini Ogrski. V obeh (so)biva več narodnosti in ver. Obe sta bili po razpadu Avstro-Ogrske odrezani od Ogrske in umeščeni v novi, relativno demokratični večnacionalni državi, v Čehoslovaško in Državo/Kraljevino SHS. Obe sta izkusili madžarsko okupacijo med drugo svetovno vojno in obe je osvobodila Rdeča armada. Obe sta se po razpadu dveh komunističnih federacij znašli v novo nastalih državah. Obe sta okusili desetletja komunizma, zadnjih nekaj desetletij pa sta obe žrtvi neizvedene lustracije komunističnih oblastnikov in šepajoče demokracije. Obema se je ponesrečila kratkotrajna neodvisnost: Republika Karpatska Ukrajina za en dan 15. marca 1938, (socialistična) Murska republika od 29. maja do 6. junija 1919. Vilmoš Tkalec, rojen v Turnišču, je tedaj zmedo v novoustanovljeni Madžarski socialistični republiki in oklical samostojnost Murske republike, ki pa so jo vojaške enote osrednje boljševistične madžarske oblasti naglo porazile. Nekoliko kasneje, avgusta 1919 so sile antante po 133 dneh premagale novonastalo Madžarsko socialistično republiko. Le-ta je za komunistični eksperiment plačala visoko ceno v izgubljenih ozemljih: Prekmurje, Vojvodina, Slavonija, (osrednja) Hrvaška, Transilvanija, Slovaška s Podkarpatsko Rusinijo.
(Ne)revidirana zgodovina
Župan Janković se je znova pridušal, da v Ljubljani ne bo dovolil revizije zgodovine. Le človek s površnim in ideološko obarvanim osnovnošolskim znanjem zgodovine si lahko privošči takšno izjavo. Ne Kosovska bitka ne NOB in še marsikaj vmes se ni zgodilo tako, kot so ga učili. Kot zvesti Putinov prijatelj bi moral vedeti, da prav ruski predsednik v teh letih piše zgodovino za Ruse, ki jo bo treba revidirati, čez leta ali desetletja.
In še sklepna ugotovitev: Ne Leonardo da Vinci ne številni inženirji v vojaški industriji niso prišli do genialne ideje, da bi za obrambo države uporabljali traktorje. Tudi ali predvsem za obrambo Slovenije in še zlasti za obrambo Slovenske okrogline, v kateri zanesljivo še ni konca zgodovine. Pa ne samo za obrambo ampak tudi za napad na janšiste in poražence revolucije, žive in pokojne, pokopane in nepokopane.
A se mogoče odpravlja domov z traktorjem, po vzoru bratov z Hrvaške???