Spodnje besedilo je neki zelo ugleden in pameten poznavalec politične situacije v Sloveniji pohvalil, vendar se mu zdi »da čas zdajle nekako ne kliče k neki deklaraciji in da velja glede pogrevanja pojma Majniška deklaracija biti pazljiv.« Jaz pa mislim, da je prav zaradi take situacije ZDAJ pravi čas in da se nam ne obeta nobena boljša alternativa. Nadaljnje usode naše domovine ne smemo več zaupati le vodilnim politikom! Čas je za širše ljudsko gibanje!
Kljub neizbrisni zgodovinski vlogi Demosa, ni smiselno nove politične platforme graditi s tem imenom. Znanje in izkušnje te zmagovite koalicije strank celotnega političnega diapazona pa so lahko zelo koristni in bi jih veljalo ponoviti. Ker sem bil nekaj časa predsednik volilnega štaba Demosa, se dobro zavedam, kako pomembna je zaveza in nesebična medsebojna pomoč v predvolilni kampanji. Celo z grafično tabelo na steni smo si optimalno pomagali organizirati lokalne odbore vseh svojih strank ter zasesti vse volilne okraje z najboljšimi kandidati. Držali smo se dogovora o medsebojnem nenapadanju. *
POMLADNA DEKLARACIJA
Da bi lahko ugotovili, katere politične stranke in gibanja se lahko povezujejo za nastop na volitvah 2026, bi bilo treba postaviti idejna izhodišča za povezovanje že v letu 2025. Temu bi lahko služila podobna deklaracija, kot sta bili prva in druga Majniška deklaracija, prav tako sprejeta z aklamacijo na množičnem zborovanju in po potrebi tudi s podpisovanjem podpore.
Besedilo deklaracije, ki ne bi smelo biti predolgo, bi lahko nastalo s pomočjo nestrankarskih političnih gibanj, kot sta to Zbor za republiko in Katedrala svobode, kot spodaj (glej prilogo).
PREDVOLILNA KOALICIJA
Na podlagi besedila, sprejemanja in vzdušja ob Pomladni deklaraciji bi vse politične stranke lahko ocenile, če se lahko povežejo za naslednje volitve v predvolilno koalicijo s skupnim imenom n.pr. POMLAD. Tak izraz je najbolj primeren, ker zadržuje kontinuiteto z najuspešnejšim projektom v naši zgodovini – SLOVENSKA POMLAD.
Prednosti predvolilne koalicije so predvsem naslednje:
Sodelovanje med strankami omogoča združevanje finančnih, kadrovskih in organizacijskih virov, tako da se poveča učinkovitost kampanj in izboljša doseganje volivcev. Hkrati se prepreči razdrobljenost glasov med podobno mislečimi strankami, kar bi sicer lahko vodilo k izgubi pomembnih mandatov. Predvolilna koalicija lahko tudi prispeva k večji politični stabilnosti in kontinuiteti, saj sodelujoče stranke že vnaprej oblikujejo skupne cilje in načrte. To lahko prispeva k bolj učinkovitemu vladanju in hitrejšemu reševanju izzivov po volitvah.
Predvolilna koalicija POMLAD bi nastala s podpisom podobnega sporazuma, kot je bil Sporazum o ustanovitvi Demosa z dne 4. 12. 1989.
Poudarjena bi bila predvsem načela kot:
- Stranke bodo v predvolilnem času nastopale skupaj pod geslom n.pr. POMLAD
- Stranke se bodo same odločile, če bodo šle na listo z lastno ali s skupno listo
- V obeh primerih (kot lastna ali kot skupna) bodo imena kandidatne liste vsebovala skupno geslo (na primer: SDS-POMLAD, NSi-SLS-POMLAD…
- Stranke se bodo v predvolilni kampanji izogibale kakršnega koli medsebojnega kritiziranja (pravilo nenapadanja)
- Stranke bodo v predvolilni kampanji kot dodatno uporabljale tudi geslo: »Volite našo stranko, če ne, pa vsaj drugo stranko koalicije POMLAD!«
- Stranke bodo formirale skupni volilni štab POMLAD za koordinacijo svojih volilnih štabov. V skupni volilni štab bo vsaka stranka imenovala po enega predstavnika, dodatni trije pa bodo strokovnjaki za volilne kampanje
- Stranke bodo v okviru volilnega štaba POMLAD usklajevale sestavo svojih kandidatnih list s ciljem, da se izberejo takšni kandidati, ki imajo v volini enoti največ možnosti za uspeh
- Stranke bodo formirale poseben tričlanski organ (»svet modrecev«), ki bi reševal morebitne nesporazume in spore znotraj volilnega štaba POMLAD
Anton Tomažič
Tretja Majniška deklaracija (2025)
Mi, podpisani, državljanke in državljani Republike Slovenije, izražamo svojo voljo in zahtevo po novi družbeni pogodbi, ki bo Slovenijo dokončno popeljala iz tranzicijskega obdobja v zrelo, svobodno in pravično družbo. Temeljimo na zgodovinskih izkušnjah, narodovi identiteti in univerzalnih vrednotah, ki nas povezujejo. Zato izjavljamo:
- Zaključek tranzicije: Slovenija mora dokončno preseči dediščino preteklih sistemov, ki še vedno bremenijo njeno družbeno, gospodarsko in politično tkivo. Zahtevamo transparentno razrešitev vseh nerešenih vprašanj, povezanih z lastninjenjem, pravosodjem in politično odgovornostjo.
- Svoboda govora: Zagovarjamo neomejeno pravico do izražanja misli, mnenj in prepričanj, brez strahu pred cenzuro ali preganjanjem. Vsak posameznik ima pravico do svobodnega iskanja, širjenja in obrambe resnice.
- Prevlada resnice: Zavezujemo se k spoštovanju dejstev in zgodovinske resnice kot temelja za sožitje. Zavračamo prikrivanje, manipulacijo ali politično zlorabo resnice ter podpiramo odprt dialog o preteklosti in sedanjosti. Vse zgodovinske totalitarne sisteme je treba na enak način zavračati in obsojati.
- Narodna sprava: Pričakujemo iskreno in vključujočo spravo, ki bo presegla razdeljenost ter zacelila rane, nastale v času konfliktov in ideoloških delitev. Sprava naj temelji na medsebojnem spoštovanju, odpuščanju in skupni viziji prihodnosti. Za vse nepokopane žrtve nasilja je treba zagotoviti dostojen pokop in spoštljiva spominska obeležja.
- Resnična demokracija: Zahtevamo demokracijo, ki resnično izraža voljo ljudstva, temelji na vladavini prava, enakosti pred zakonom in odgovornosti izvoljenih predstavnikov. Volilni sistem naj zagotavlja pravično zastopanost in neposreden vpliv državljanov.
- Etične vrednote: Država in družba naj delujeta na temelju poštenja, solidarnosti, pravičnosti in spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika. Etično ravnanje naj postane vodilo politike, gospodarstva in javnega življenja.
- Vitka država: Podpiramo učinkovito, pregledno in omejeno državno upravo, ki služi državljanom, ne pa sama sebi. Zavzemamo se za zmanjšanje birokracije, racionalno porabo javnih sredstev in spodbujanje osebne odgovornosti.
- Decentralizacija: Zahtevamo prenos pristojnosti in virov na lokalne skupnosti, ki najbolje poznajo potrebe svojih ljudi. Decentralizacija naj omogoči enakomeren razvoj vseh pokrajin Slovenije in okrepi moč posameznikov v njihovem okolju.
- Kolektivna varnost: Ohraniti in utrditi je treba NATO, dodati in povečati pa tudi samostojni varnostni sistem združene Evrope, predvsem z izdatnim povečanjem sredstev za obrambo, po potrebi tudi uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
- Veličina osamosvojitve: Kot dediči slovenske pomladi, ki je Sloveniji prvič v zgodovini prinesla samostojno državo in tudi demokratizacijo ocenjujemo, da je temu treba dati tudi večjo pozornost in poudarek v izobraževalnem sistemu, predvsem v osnovnem in srednjem. Vzpostaviti je treba tudi posebni muzej slovenske osamosvojitve.
- Vrednote demokracije: Odločitev in utemeljitev Ustavnega sodišča o protiustavnosti poimenovanj po totalitarnih zgodovinskih osebnostih je treba razumeti tudi za že obstoječa poimenovanja ter ustrezno preimenovati geografske označbe, spomenike nasilnim revolucionarjem pa odstraniti.
Skupaj pozivamo vse državljane, civilno družbo, politične stranke in institucije, naj podprejo ta prizadevanja za prenovo Slovenije. Naj naša skupna volja oblikuje državo, ki bo zgled svobode, pravičnosti in blaginje za vse generacije.
Ljubljana, 8. maja 2025
* DODATEK
Opis, kako so potekale aktivnosti Volilnega štaba DEMOS je vsebovan v knjigi Anton Tomažič – V objemu slovenske pomladi« na straneh od 288 naprej.
https://issuu.com/home/docs/mvgl765bokr
PRIMERI:
Bilten 1 Volilnega štaba DEMOS – https://issuu.com/antontomazic/docs/demos-bilten1
Bilten 3 Volilnega štaba DEMOS – https://issuu.com/antontomazic/docs/demos-bilten3
Nasveti volilnim štabom DEMOSA: https://issuu.com/antontomazic/docs/nasveti_volilnim_tabom_demosa
Mislim, da si točka 7 – vitka država in 8 – decentralizacija, v ureditvi, kot je sedaj nasprotujeta. Občin je bistveno preveč, zato, kljub temu, da izgleda, da so kadrovsko podhranjene, je problem drugje, ker zaradi obzirnosti nalog, posamezni uradniki ne znajo obvladati posameznih preprostih aktivnosti – so talci politike in partikularnih interesov. Digitalizacija aktivnosti na lokalni ravni je v nasprotju s sicer bolj ali manj posrečeno e-upravo na državni ravni povsem na začetku. Leta 1994 so začeli izvajati reformo lokalne samouprave, ampak povsem v napačno smer, namesto več digitalizacije, bolj vitka javna uprava, v smer zanikanja potrebe po digitalizaciji, obširna javna uprava. Enostavno je treba v ustavo zapisati, da je razen za namen elementarnih nesreč, obširne recesije in vojne prepovedano (na ustavni ravni) s takojšnjo veljavnostjo (možnosti za obširno privatizacijo z namenom hitrega zmanjšanja javnega dolga je veliko – lekarne, SDH, pošta, železniške firme, zdravstveni domovi, zgradbe in zemljišča) preseči javni dolg nad 30% BDP-ja. Kot sedaj pri EU načrtu oboroževanja, je treba te postavke za te primere pri proračunu posebej prikazati. Tudi policije/prebivalstvo je občutno preveč. Na drugi strani je vojska povsem zanemarjena.
Vsekakor je potrebno širše ljudsko gibanje, če hočemo, da bodo na naslednjih volitvah zmagale demokratične stranke, ne že spet levica, ki nas vodi v pogubo. Seveda to gibanje ne more nastati mimo politike in obstoječih strank, temveč le ob njihovem sodelovanju in povezavanju.
Veliko bi bilo narejenega, če bi se politiki desnih strank nehali medsebojno zmerjati. Tako početje namreč odvrne dosti desnih volilcev, ti ravnajo drugače kot levi, ki svoje volijo ne glede na to kaj zagrešijo.
Načela kot neko vodilo za predvolilni nastop so me naravnost navdušila.
Nekoliko razočaran pa sem bil nad deklaracijo. Razlaga:
Zaključek tranzicije
Ta točka povprečnega volivca ne pritegne. Glede ne to, da je to prva točka, je zelo velika verjetnost, da neopredeljeni volivci sploh ne bodo brali naprej.
Svoboda govora
Povprečen volivec ima vso svobodo govora. Sploh ne opazi, da vladajoča politika hoče zatreti novinarje, ki korektno poročajo. Ne opazi tudi, da RTVSLO skrbno plasira informacije v takem zaporedju, da se na volitvah ne bi nič spremenilo.
Prevlada resnice
Če bi se povprečen volivec zanimal za resnico, sedaj ne bi vladal Golob. Jaz bi vsaj zamenjal besedico “prevlada” s “spoštovanje”.
Narodna sprava
Tisti, ki so se hoteli spraviti, so se že zdavnaj spravili. Tiste, ki se nočejo spraviti, pa bo ta deklaracija motila. Seveda je sprava nujna, toda to se doseže z molitvijo in postom, kot je velikokrat poudaril npr. B. Vidmar.
Resnična demokracija
Konstrukt “vladavina prava” povprečnemu volivcu nič ne pove. Priznati pa moram, da je zadnji stavek pri tej točki zelo lep!
Etične vrednote
Zelo lepa točka je to, toda siva ekonomija je zelo razširjena. Zato se mi zdi veliko bolj primerno, da bi pri tej točki izpostavili vlogo poštenja, da bi vsi lepo živeli.
Vitka država
Veliko ljudi dela v javnem sektorju, zato se mi zdi pomembno le, da se izpostavi problem privilegiranosti.
Decentralizacija
Namesto besede “enakomeren” bi uporabil besede “hitrejši razvoj pokrajin, posebno pa tistih, ki zaostajajo”.
Kolektivna varnost
Mnogo ljudi noče povečati izdatke za obrambo, čeprav so prenekateri vojaki pripravljeni dati življenje za Slovenijo. Vojaško služenje je nepopularno. Zato bi bila tudi zahteva za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka zelo nepopularna. Seveda je molitev rožnega venca še veliko bolj nepopularna, čeprav je to edina možna rešitev, da mladi vojaki ne bi umirali.
Veličina osamosvojitve
Gotovo gre za neke zelo pomembne dogodke, toda žal se prenekaterim zdi samostojna Slovenija nekaj povsem samoumevnega.
Vrednote demokracije
Demokratično obnašanje je pomembna stvar, toda veliko ljudi razmišlja povsem drugače. Tako razmišljajo, kateri “superman” bi lahko rešil Slovenijo. Ne zavedajo se, da je potreben nek skupni napor in da je prav od vsakega izmed nas odvisno, kako bomo v prihodnosti živeli.
Zaključek se mi zdi lep in smiseln. Besedico blaginja bi dal na prvo mesto, čeprav ni blaginje brez svobode in pravičnosti.
Omenil bi še potrebo po takem okolju, ki bi bilo ugodno za gospodarstvo.