Na proteste sem prišel z digitalcem v želji, da dobim čim boljše slike in posnetke. Pridem vse do “fronte”, kjer so bili v vrsti policisti in za njimi velik tovornjak z dvema vodnika topovoma.
Postavil sem se čisto spredaj in tako, da ko je top streljal, je k sreči neslo levo in desno od mene. Ves ponosen sem naredil odličen posnetek. Problem se je pojavil z ljudmi za mano. Preko moje glave so na policiste metali petarde in eksplozivna sredstva. Policisti so nekaj časa bili še pri miru, potem pa so uporabili solzivec čez cel Kongresni trg, da so razgnali množico.
Tu sem pa doživel problem, ker sem bil v prvi vrsti, sem moral iti nazaj čez celo polje solzivca, da sem prišel do zraka. Objokan sem bil kot najbolj čustveno nestabilen moški. Bilo mi je dovolj, da sem dojel smisel, da na Kongresnem nima smisla več vztrajati. Odpravil sem se počasi na tortico, ko so se naenkrat policisti premaknili in ljudje so začeli bežati. Odločil sem se, da ne bom bežal, ne bom pa tudi delal “štale”. Tako sem se umaknil na rob pod obok in samo fotografiral. Policijska fronta je šla mimo mene ne da bi mi kdo od policistov karkoli rekel ali grozil.
Vmes sem srečal znanko, ki ni imela, se pogovoril z Avstralcem, ki ima izkušnje z drugih demonstracij po svetu in pomagal najti dele mobilnega telefona enemu možakarju, ki mu je zamaskiran huligan (ki se je malo prej spravljal na policiste), med bežanjem nalašč zbil telefon iz rok. Fronta se je premikala, ljudje so bežali, helikopter je krožil nad nami in ljudje so kričali na policaje.
Foto, video: Danijel Mrvoš
