Ko je dr. Anže Logar prvič stopil na politični parket, je bil videti kot še en obetaven “sin” SDS-a, ki bo sledil političnim korakom svojega “očeta” Janeza Janše. A kot vse kaže, se je naš mladi junak odločil, da bo raje sledil lastni zvezdi – kot nekakšen politični Ikar, ki želi poleteti bližje soncu sredine slovenske politike. No, odvisno komu verjamete.
Anže Logar, ta ambiciozni politik, ki se v medijih pojavlja manjkrat kot reklama za potico na slovenskih televizijah, se počasi, a vztrajno odmika od SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Ljudje ga kot kaže obožujejo. No, vsaj tako pravijo javnomnenjske ankete, ki ga uvrščajo na vrh priljubljenosti. A saj veste, kako pravijo, popularnost je kot parfum – “sladka, a ne za piti”. Logar pa zaenkrat te parfume očitno srka kot jutranjo kavico. Bodo sledili tudi stranski učinki?
Ključno vprašanje namreč je, ali mu ljudje verjamejo? Je njegov odmik od SDS resničen ali pa gre le za politično igro, kjer Janez Janša še vedno vleče niti? Nekateri pravijo, da je Logarjev odmik od SDS podoben odmiku najstnika od staršev, na papirju sicer samostojen, a ko pride račun za elektriko, je hitro jasno, kdo še vedno plačuje položnice. Logarjev politični ples je zanimiv. Na eni strani se zdi, da se odmika od SDS-a, kot otrok, ki se prvič poda na samostojno potovanje v tujino. Po drugi strani pa njegova zvestoba temeljnim vrednotam ostaja trdna kot skala. Je kot vegetarijanec, ki sicer noče jesti mesa, a ob nedeljah pri babici še vedno z veseljem poje kos kokošje juhe – za dušo, seveda.
Vseeno, Logar si prizadeva. Kot da bi želel biti nekakšen politični Spartak, ki bo osvobodil slovensko desnico iz okov starih vzorcev, z vizijo, zakoreninjeno v stavku: “Nekje vmes je prav.” Ali mu uspelo, bo pokazal čas, njegova medijska “opozicija” pa že mesece govori o tem, da kot nekdanji predsednik republike Borut Pahor (ki je mimogrede vse večkrat omenjen v krogu podpornikov Platforme), tudi sam ne želi dajati vrednostnih sodb in se opredeljevati do vsake stvari, ki bi mu lahko škodila.
In tu je še Janez Janša, ki je skozi desetletja pokazal, da tisti, ki izzivajo njegovo avtoriteto, na koncu pristanejo na političnem odpadu. A Logar ni Gregor Virant; je bolj prebrisan, bolj vztrajen. Morda celo dovolj spreten, da se izogne Janševi politični sekiri (če predpostavimo, da se bo sekira sploh zapičila vanj). Celotna igra ima torej dve vprašanji. Bo ukaz za napad na Logarja izdan? In če bo, koliko bo škode pustil za seboj? Janez Janša ni nekdo, ki je po juhi priplaval včeraj. Če bo torej napad potreben, bo izvršen direktno in z vsemi topovi. Vprašanje je le, ali bo Logar do takrat že lahko napad vsaj delno odbil. Enako velja tudi za njegovo “mapico” na “kleti” v Trstenjakovi, kjer se skriva “obveščevalni” center stranke SDS. Koliko škode lahko naredijo morebitne afere, ki bi skočile iz te “mapice”? Bo Logar v javnosti že dovolj močan, da mu te morebitne afere ne bodo škodovale?
Da se je že začelo “valiti” proti Logarju, bi lahko dokazoval sklep izvršilnega odbora stranke SDS, kjer poudarjajo, da se stališča, ki jih izreka Logar, ne morejo več “avtomatično šteti za stališča SDS-a”. Izvršilni odbor tudi pričakuje, da bo Logar spoštoval voljo volivcev ter svoj poslanski mandat dokončali v okviru stranke. Sklep, ki nam sicer ne pove nič več o tem, ali je Logarjevo oddaljevanje od SDS-a resnično ali ne, a dejstvo je tudi, da volivcem SDS daje mešane signale. Prav dolgo to verjetno ne bo šlo.
Kljub številnim neznankam, je nekaj gotovo: Politični valček dr. Anžeta Logarja bo še naprej zanimivo opazovati, pa naj bo to ples proti sredini ali pa le spretno vijuganje na mestu.
